Dimko Tasevski - Ditas, avtor na "Kriv pravec"

@IVEEME VO NEMORALNO OP[TESTVO

Razgovaral: Koce STOJMENOV

  • Glupavo bi bilo da ka`am imiwa. Imame zaginat minister, imame nekoj si pretsedatel koj ka`uva deka imalo oktopod. Povtorno ne spomnuvam ime
  • Se obidov vo nekolku izdava~ki ku}i, go dadov rakopisot, no mi rekoa deka ako ova go izdademe }e odime vo zatvor. Me odbija
  • Site znaat deka imame zaginat minister, deka imame ubistva na policajci, deka imame ministri {to gi fa}ale kako {verceri
  • Ne mo`eme da izbegnuvame nekoi raboti i da pi{uvame ili da zboruvame deka kaj nas s# e cve}e, a od druga strana kriminalot i prostitucijata ni cvetaat, mitoto i korupcijata - isto, nerazjasneti ubistva na sekoj ~ekor, pa vlasta vme{ana vo ubistva

Objavuvaweto na knigata "Kriv pravec" od gospodi-not Dimko Tasevski - Ditas pred pove}e godini predizvika mo{ne golema zainteresiranost i branuvawa vo javnosta, zatoa {to vo knigata se kritikuvaa nemoralnite pojavi vo na{ata dr`ava vo koi, kako {to ka`uva avtorot, bile vklu~eni i visoki toga{ni funkcioneri od Makedonija. Nesomneno, denes sostojbite vo dr`avava se sli~ni, ako ne i polo{i, pa smetavme deka razgovorot so vakvite avtori e sekoga{ aktuelen.

Pokraj knigata "Kriv pravec", gospodinot Ditas ima objaveno u{te pet knigi.

MS: Gospodine Ditas pred nekolku godini ja objavivte Va{ata prva kniga "Kriv pravec" so koja napravivte bum vo makedonskata literatura Koja be{e pri~inata da po~nete so pi{uvawe?

DITAS: Site me pra{uvaat za toa. Pri~inata e ednostavna. Jas sum dru`equbiv ~ovek, naroden, se dru`am so narodot, vodam sportski klubovi, a mnogu sum ranliv koga stanuva zbor za decata. Verojatno poradi toa {to sum imal siroma{no, lo{o detstvo, pa seto toa se odrazuva kaj mene. Site ovie knigi se odnesuvaat na deca na pomlada vozrast, okolu 18 godini. Pri~inata be{e tokmu toa {to kriminalot po~na tolku odedna{ da navleguva so taa zapadna civilizacija {to ja posakuvavme tolku, taka {to decata ednostavno ne znaat kako da se odbranat. Taka e i sega, no so nekoe znaewe i pretpazlivost gledaat vo edno ili drugo, a toga{ ednostavno ne znaeja, bea kako izgubeni. Moja cel be{e ako mo`am nekako da im go svrtam vnimanieto na druga strana, ednostavno malku da gi upla{am za da po~nat da razmisluvaat.

MS: Vo Va{ite {est knigi ja opi{uvate nemoralnosta, a toa doa|a posebno do izraz vo prvata kniga kade {to na nekoj na~in premnogu navleguvate vo kriminalot, prostitucijata, vo site tie negativni pojavi. Zo{to tokmu toa?

DITAS: Nie `iveeme vo edno nemoralno op{testvo. Ne mo`eme da izbegnuvame i da pi{uvame ili da zboruvame deka kaj nas s# e cve}e, rozi se sadat i se berat, a od druga strana kriminalot i prostitucijata ni cvetaat, mitoto i korupcijata, nerazjasneti ubistva na sekoj ~ekor, vlasta vme{ana vo ubistva. Zna~i, toa e taa nemoralnost kaj nas. ^itav i za eden profesor vo [tip koj se obidel da siluva devoj~e. E sega, kako da pi{uvam, za kakva moralnost, koga toj bukvalno mo`e roditel da & bide, a se obiduva da ja siluva. I sega, toa treba da go zaboravam i da pi{uvam kakva poezija pi{uvale devoj~iwata od {esto i sedmo oddelenie i kolku ubavo nacrtale?! Mislam deka treba da se pi{uva za nemoralnosta, da se ~ukne ~ovekot po glava, decata da bidat podgotveni za toa {to gi ~eka.

NAJ^ITANA KNIGA

MS: Dali izleguvaweto na Va{ata prva kniga pomina ubavo ili imavte nekoi problemi vo objavuvaweto, bidej}i vo ovaa kniga be{e premnogu zasegnata vlasta?

DITAS: Pa ne be{e s# tolku mazno, no ~ovek koj izdava kniga se soo~uva so eden fakt - dali ima finansiski sredstva ili nema. Jas se obidov vo nekolku izdava~ki ku}i, go dadov rakopisot, no mi rekoa deka ako ova go izdademe }e odime vo zatvor. Me odbija. Toa e prviot fakt. Tie duri i me predupredija. Jas ne znaev {to da pravam i ve}e se ra{iri vest deka Dimko }e izdava ne{to takvo i po~naa nekoi igri, ne zakanuvawa, tuku za da ne go izdadam rakopisot. "Znae{ kako e, mo`e s# da se slu~i, ima{ semejstvo, gledaj si go semejstvoto itn". Od inaet ja izdadov. Jas sum mnogu inaetliv ~ovek. Ja izdadov sam, ne be{e prijavena duri ni vo Vladata, zatoa {to znaev deka }e imam problemi i ja prijaviv otkako ja izdadov.

MS: Vo prvata kniga "Kriv pravec" spomnuvate deka se povikuvate na nekoj dnevnik. Dali ima vistina okolu toj dnevnik i dali toj postoe{e?

DITAS: Toa e tetratka - dnevnik. Pi{uva {to & se slu~uvalo na Sowa. Tetratkata e normalno uni{tena, bidej}i e primena pod kletva. Imeto i prezimeto ne bi go ka`al, bidej}i }e predizvika voznemirenost kaj nejzinoto semejstvo. A, za dnevnikot od "Kriv pravec", toa se fakti za devoj~eto, samo malku "modelirav" okolu gineweto i nekoi nastani, za da ne bide javno, pa da po~nat da mi doa|aat tu`bi, zatoa {to denes edna tu`ba ~ini stotina iljadi marki.

MS: Vo Va{ite knigi prostrujuvaat po malku filuvani fakti. Ubistvo na ministerot kaj Veles, se spomenuva pretsedatel, orgii, se spomnuva smrtta na inspektor. Dali mo`ete da ni gi ka`ete vistinskite imiwa?

DITAS: Glupavo bi bilo da ka`am imiwa. Imame zaginat minister, imame nekoj si pretsedatel koj ka`uva deka imalo oktopod, povtorno ne spomnuvam ime. Imame zaginuvawe na policajki. Sega, dali jas toa ime sum go zel, sum go izvrtel - sum go napravil romanot onaka kako {to sum mislel da bide voo~livo, no da ne mo`at da me gonat. Istovremeno, vnimavav romanot da bide ednostaven i prifatliv za narodot za ~itawe, zatoa {to ako gi napi{am jas kako goli fakti, toa }e bide kako statistika, nikoj nema da ~ita. Tie elementi gi sobrav vo edna celina i gi povrzav onaka kako {to mislev deka treba. A, site znaat deka imame zaginat minister, deka imame ubistva na policajci, deka imame ministri {to gi fa}ale kako {verceri, deka imame, mislam toa e spomnato vo "^ista~", situacija koga `enata se krenala od doma, pa se obesila vo planina. Pa, obesi se vo dvor! Zo{to od doma da se krenam, pa da se besam vo planina? Toa se s# fakti. Bidej}i ne mo`ev da dobijam dozvola da go imenuvam Mile kako Mile, Pero kako Pero, od Mile stanuva Pero, od Pero stanuva Mile. No, slu~kata, nastanot e toj. Ime ako ka`am, }e me gonat.

MS: Spored va{a pretpostavka, kolku lu|eto ~itaat knigi i koja spored Vas e naj~itana?

DITAS: Jas ne znam nekoja kniga od Makedonija, od makedonski avtor, duri i od stranski, i po tolku vreme da se bara po kni`arite kako "Kriv pravec". Ve}e pet godini taa konstantno si odi, taa e naj~itana. Se pretpostavuva deka nekade okolu 50.000 fotokopii vrtat vo Makedonija. Da pretpostavime deka edna fotokopija ja pro~itale ~etvorica. Toa e okolu 200.000, ili 10 otsto od naselenieto.

"EKSPERIMENT OD POSTANOKOT"

MS: Spomnavte deka vo stranstvo }e se snimi film i deka vo stranstvo }e se ~ita ovaa kniga. Dali ima obidi za nejzino objavuvawe na nekoj stranski jazik?

DITAS: Na Zapad se malku nezgodni za izdavawe kniga, bidej}i ne rizikuvaat. Baraat pari, nekade okolu 30.000 dolari za izvesen broj knigi. Jas ako najdam tolku pari, sam }e gi otpe~atam i }e gi pratam tamu.

Za "Kriv pravac" treba da se snimi film. Me izbegnuvaat zatoa {to ne me poddr`uva vlasta. Vlasta da go poddr`e{e proektot, dosega }e imavme snimeno i film. Mislam deka tolku kolku {to e sega ~itana knigata ovde, tolku filmot }e be{e gledan vo Makedonija. Toga{ }e "ripnea" i strancite. Dr`avata krena race od mene. Koja bilo vlast ne saka da skoka vo ogan!

MS: Dali rabotite nekoi drugi proekti?

DITAS: Sledniot roman mo`e }e se vika "Eksperiment od postanokot na ~ove{tvoto". Tuka e vme{an Isus Hristos, negovoto ra|awe. Tuka se piramidite, pa navamu s# do Nostradamus, Nikola Tesla. Tretiot del go rabotam za sega{nosta, za edna tu|a civilizacija koja e vme{ana kaj nas na zemjata.

Namerata mi be{e takov roman da pi{uvam vo koj }e se ka`e deka treba da se sozdade nov vid lu|e. Ne mislam po lik, tuku so razmisluvawe. Mora da otidat tie novi lu|e da go povedat narodot {to }e razmisluva barem edno pet skali nad nas. Vo sprotivno, nema spas za ~ove{tvoto Sami }e se uni{time me|u sebe. Kolku i da se spojuvaat Amerika, Rusija, Petko, Stanko - nema spas. Prvo, industriski }e se uni{time. SAD me potsetuva na Rimskata Imperija. Tie toga{ pravele {to pravele, osvojuvale {to osvojuvale i koga nemalo ve}e {to da osvojuvaat, po~nale da se jadat odvnatre. Taka i SAD, a so ova vooru`uvawe opstanokot na ~ove{tvoto e mnogu somnitelen. Mora da se sozdade edna nova grupa, eden soj lu|e koj sosema razli~no }e razmisluva, na povisoko nivo. Nema drug na~in. Mora da se sozdade taa nova civilizacija. Inaku, nema spas.

MS: No,sepak kako da ne mo`ete va{ata profesija - karateto da go vnesete barem minimalno vo svoite knigi!

DITAS: Karateto e zastapeno vo site, samo vo "Ximi Brazil" go izbegnav, a specijalno vo novata kniga se upotrebuva pove}e inteligencija, otkolku kakvo i da e oru`je ili tepawe.

MS: Imate li nekoja poraka za kraj?

DITAS: Jas samo im prepora~uvam na mladite, a i na povozrasnite normalno, od nekolku raboti da se ~uvaat. Prvo, od drogata. Koga }e po~ne da se drogira, toj }e po~ne i da pie. Tie {to se drogiraat, ako ne mo`at da dojdat do droga, odat s# podlaboko. Ako e `ensko }e stane prostitutka, ako e ma{ko, se znae {to }e stane.

Vtoro, im prepora~uvam da se ponastrana od kockaweto, a treto e prepotentnosta. Prepotentnosta ja ubiva li~nosta. Od taa prepotentnost stanuvaat i narkomani i kockari. Mislat deka znaat s#, deka se najpametni, deka mo`at s# da postignat. Prepotentnosta e mnogu golema bolest vo dene{nicava.