Proto|akon Slave PROJKOVSKI, sekretar na Arhiepiskopskiot crkovno-prosveten sovet

SENI[TATA OD MINATOTO DI[AT I DENES!

Povod: Bogoslu`bata na gr~ki jazik od g. Jovan

  • Ne se zaboraveni s# u{te gr~kite, srpskite i bugarskite propagandi vo Makedonija i seto ona stradawe {to tie go nosea so sebe. Ne se zaboraveni ne deka sme zlopamtila, tuku zatoa {to negirawata i minimizirawata na makedonskata nacija i na makedonskata pravoslavna crkva s# u{te postojat so seta svoja agresivnost i bezbo`nost

Denovive neprijatna vozbuda vo javnosta predizvikaa pi{uvawata deka preosve{teniot drenvickiot Episkop g. Jovan, administrator na Bregalni~kata Eparhija, vo bogoslu`bata vmetnuval delovi na gr~ki jazik. Vladikata Jovan takviot manir sekako go do`iveal vo Belgrad, kade {to studira{e, a so gr~kiot jazik se so`iveal kako postdiplomec vo Solun. Toj verojatno i samiot saka da izrazi po~it i blagodarnost kon gr~kite profesori na Teolo{kiot fakultet i arhijerei i sve{tenici koi so vnimanie i po~it komunicirale so nego, iako e ve}e arhijerej vo Makedonskata pravoslavna crkva. I, seto toa bi bilo vo red! Me|utoa, kako mlad ~ovek, se ~ini, se obiduva da ignorira edna vekovna trauma na makedonskata nacija i crkva, koja, taka da se re~e, e vgnezdena vo samite geni na Makedonecot.

PRIZNAVAWE

Na prostorot na kralska Jugoslavija, pred nejzinoto konstituirawe, ima{e pove}e pomesni pravoslavni crkvi, koi treba{e da se obedinat vo jugoslovenska pravoslavna crkva. Me|utoa, i pokraj izdr`anosta na takvoto imenuvawe, pod vlijanie na srpskite arhijerei, do{lo do promena na stavot, pa se oti{lo na konstituirawe na Srpska pravoslavna crkva, koja kako takva be{e priznata samo od dr`avata i kralskiot dvor vo Belgrad. Imeno, srpskite pravoslavni arhijerei, ne mislej}i perspektivno za integrativniot fundament na prvoprifatenoto ime, ocenile deka imenuvaweto Jugoslovenska ili na Jugoslavija, ili vo Jugoslavija (crkva) e protiv istoriskiot kontinuitet na Pravoslavnata crkva na Srbite, iako i vo taa i takva Jugoslavija pravoslavnite ne bea samo Srbi, tuku i Makedonci i Crnogorci i Hrvati i Slovenci i Vlasi i Grci i Albanci itn. Taka integriraweto na pravoslavnite vo kralska Jugoslavija u{te toga{ stanalo kamen na sopnuvawe i nikulec na nejzinoto raspa|awe.

Po priznavaweto na Srpskata pravoslavna crkva od strana na Vselenskiot patrijarh, pri vra~uvaweto na tomosot za priznavawe, vo Belgrad na gr~ki jazik e peeno mnogolepstvie za Vselenskiot patrijarh. Vladiku i svja{tenona~alnika na{ego, Gospodi sohrani na mnogaja leta..." (Vladikata i sve{tenona~alnik na{, Gospodi, zapazi go na mnogu godini) i "Gospodi, Gospodi, prizri e nebese i vi`d i poseti vinograd sej i utverdi, ego `e nasadi desnica Tvoja!" (Gospodi, Gospodi, pogledni od neboto i vidi, i poseti go i utvrdi ova lozje, ko{to go nasadi Tvojata desnica). Toj manir ostanal i do denes na nekoi posve~eni (manifestacioni) liturgii, od edna strana vo znak na blagodarnost za priznavaweto, a od druga strana kako se}avawe na onaa Bo`estvena Liturgija na koja bil pro~itan i tomosot, a i koga ima prisutni visoki gosti - Grci, diplomati ili velikodostojnici.

SENI[TA

Kaj nas vakvite maniri imaat poinakva konotacija. Imeno, ne se zaboraveni s# u{te gr~kite, srpskite i bugarskite propagandi vo Makedonija i seto ona stradawe {to tie go nosea so sebe. Ne se zaboraveni! Ne deka sme zlopamtila, tuku zatoa {to negirawata i minimizirawata na makedonskata nacija i na Makedonskata pravoslavna crkva s# u{te postojat so seta svoja agresivnost i bezbo`nost.

Kaj nas slobodno i so zadovolstvo }e se proslavuva Gospod i }e se upatuvaat prozbi do Nego i na srpski i na gr~ki i na bugarski i na albanski i na koj bilo drug jazik i javno i so po~it i blagodarnost i vo delovi duri i na Liturgijata, kade {to toa e prigodno da se ispraktikuva, no bi rekol, samo toga{ koga }e ni bide dozvoleno da zaboravime na traumite od minatoto, odnosno toga{ koga }e mo`eme da ja ~uvstvuvame i `iveeme dlabokata evangelska qubov od srcata na naciite i crkvite od na{eto opkru`uvawe. Dotoga{ nie i natamu }e bideme ~uvstvitelni, pla{ej}i se da ne ni se vra}aat seni{tata od ne taka dale~noto minato koi, za `al, di{at i denes.

Vo Makedonija, ne samo vladikata Jovan, tuku i bla`eniot na{ Poglavar Arhiepiskopot g.g. Stefan, pred Svetite Dveri od du{a i srce }e vosklikne kon Gospoda i na gr~ki jazik, i site nie so nego, samo toga{ koga }e se ~ita tomos za priznavawe na na{ata Makedonska pravoslavna crkva, i potoa - toga{ koga }e pukne |avolot i }e se zaraduva makedonskata nacija, kako i site drugi, so radosta na Gospod Isus Hristos.

Dotoga{, pomudro e da se bide trpeliv i umno buden...!