Sosedite so vekovi se obiduvale da doka`at deka sme Srbi, Grci ili Bugari. Dali so okupacija, dali so propaganda, seedno. Toa se slu~uvalo vo minatoto, koga Makedoncite nemale svoja dr`ava, za vreme na socijalizmot, a i sega koga imame svoja dr`ava.

Za `al, za nekoi Makedonija e nezavisna dr`ava ve}e devet godini i svojata nezavisnost ne ja stekna po miren pat, kako {to ka`uvaat mnogumina (oti taka im ~ini), tuku za nezavisnosta na Makedonija i za slobodata na narodot se dadeni mnogu mladi `ivoti, proleana e krv, seto toa so `elba i ve~en ideal "nezavisna Makedonija". Gordost na sekoja `iva edinka e da se saka i po~ituva samata i da se bori za svojot opstanok. Gordost na ~ovekot e lojalnosta i patriotizmot kon sopstveniot narod i dr`ava. Zatoa ne mi e jasno za{to Makedonija s# pove}e ja negirame i omalova`uvame.

Na{ata qubov kon sopstveniot narod i dr`ava ne treba da ja iska`uvame samo na list hartija i na popis, tuku na delo. Ne treba da ja negirame svojata nacija i dr`ava, samo zaradi nekoi lu|e koi vedna{ {tom }e dojdat na vlast, gledaat da ukradat {to pove}e pari i da prodadat s# {to e makedonsko. Na takvite li~nosti treba da im se sprotivstavi narodot, no samoinicijativno, a ne pod patronstvo na nekoja politi~ka partija.

Dali kaj Makedoncite ima tradicija onoj {to e na vlast da raboti protiv sopstveniot narod, vera i dr`ava?

Dali kapak na s# }e bide promenata na imeto na Makedonskata pravoslavna crkva? Ako za vreme na vekovnoto ropstvo, crkvata bila taa koja ja odr`uvala verbata na narodot deka }e dojde den koga Makedonecot }e `ivee sloboden vo svoja sopstvena dr`ava, ne bi trebalo crkvata po tolku vreme da go promeni svoeto ime, za{to ako taa go promeni imeto, toa e isto kako kako da n# odrodila i }e go ispolni vekovniot streme` na sosedite. Isto taka, }e im pomogne na Grcite da doka`at deka ne postoi makedonski narod i Makedonija }e ja povtori gre{kata na SDSM, promena na znameto i imeto.

Od poodamna Makedonecot e skroen pove}e da misli na drugite, a za sebe, ako dojde red. Mo`ebi zatoa toj otsekoga{ bil podgotven da raboti za idealni celi, na koi Georgi Radulov, so pravo, im posvetuva vnimanie vo svojata "Istorija na Makedonija". Tokmu toa go razlikuva od negovite sosedi, koi se identifikuvaat so nego pred svetov, kako na primer Trakite so svest na B'lgari, od ponovo vreme.

Tezata deka Makedonecot pove}e misli za drugite bi mo`el da ja ilustriram so vremeto od antikata, posebno so delata na Aleksandar III Makedonski - Velikiot.

Sekako deka ne e lo{o da mislime na drugite, no ne i po sekoja cena. Toa e ~ove~ko. I jas preterano mislam na drugite, a taka mislea i roditelite, pa i moite bra}a. Prifa}aweto na Hristovoto u~ewe, {ireweto na hristijanstvoto preku Makedoncite e potvrda na toa. Masovnoto gradewe na crkvi i manastiri od strana na Makedonci, koi od mnogu naselbi napravile svoevidni Erusalimi e ogromno materijalno svedo{tvo za nivniot karakter. Izvonreden primer e i masovnoto u~estvo na Makedoncite vo borbite za osloboduvawe. Taka, Makedonecot pred pove}e od edna godina, pred Pro~ka, dojde na pregovori za zaedni~ka deklaracija so t.n. Bugar~eta, so zaedni~ka misla kako da im pomogne tie da sednat na sofrata na Evropskata unija, pritoa zaboravaj}i na sebe.

Postavuvaweto na golemiot krst na Vodno se vr{i vo ~est na 2000 - godi{ninata od ra|aweto na Isus Hristos, za koe se zalaga Makedonskata pravoslavna crkva. Toa go prifa}aat ne samo makedonskite pravoslavni hristijani, tuku i site Makedonci. Celta i zada~ata na nekoi napisi vo mediumite e da se dejstvuva na Parlamentot i na dr`avnata uprava za da go spre~at postavuvaweto na golemiot krst na Vodno, a makedonskiot narod s# u{te da bide poslu{en i poroben na ateisti~kata porane{na dr`avna administracija.

Makedonskiot narod e bibliski narod, kako {to e egipetskiot i evrejskiot, a Makedonija e civilizacija od kade {to se {irela kulturata, hristijanstvoto i hristijanskata religija. Obvrska na makedonskiot narod e da se podigne obele`je na ~esniot i svet krst na Vodno, od kade {to }e zra~i i dava pozitivna verska energija na makedonskite gra|ani od pravoslavnata religija i na drugite verski sekti. Ateistite ne mora da go sakaat i da go gledaat zatoa {to se zaslepeni od ateizmot i negatorskiot odnos kon Boga i religijata voop{to, a ne samo kon Makedonskata pravoslavna crkva, kako {to e vo slu~ajot. Tie gi osporuvaa site religii vo svetot, no, za `al, ateizmot propadna zatoa {to nema{e i nema idnina, bidej}i za nevernicite nema mesto nitu kaj edna grupa vernici.

Golemiot krst nema da go razedini narodot. Naprotiv, toj }e go obedini narodot vo Makedonija. Edinstveni protivnici za postavuvaweto na ovoj krst na Vodno se ateistite koi rabotat za razedinuvawe na makedonskiot narod, s# so cel da soberat politi~ki poeni, zaradi antihristijanskite napori protiv postoeweto na svetiot i ~esen golem krst {to treba da se postavi na Vodno. Postavuvaweto na krstot na Vodno ne zna~i deka crkvata treba da se poistoveti so dr`avata i toa go znaat site vernici. Naprotiv, makedonskiot Ustav ja izdvoil crkvata od dr`avata i spored toa, Makedonskata pravoslavna crkva mo`e da pokrene inicijativa za postavuvawe na golemiot krst na Vodno.

[to se odnesuva do hristijanskata religija vo celina, negovoto postavuvawe na Vodno }e bide pozdraveno i posetuvano od vernicite i turistite, pa duri i od lu|eto koi ne pripa|aat na hristijanskata religija.

Vra}aweto na religijata i verata vo Boga, vo ovoj moment igra golema uloga za makedonskiot narod, a postavuvaweto na krstot e nu`na potreba za ispolnuvaweto na prazninata na vernicite. So nego se povikuvaat site odrodeni od pravoslavnata religija da se vratat vo svoeto stado, zatoa {to site drugi veruvawa se pojavuvaat podocna, kako i ateizmot koj{to e dekadencija na ~ove~kata misla.

@iveam vo dr`ava vo koja pove}e od 50 godini, a i den - denes "kr~kaat" stotici vidovi monopoli, koi go zagor~uvaat `ivotot na gra|anite. Denes, gra|aninot mo`e da bira taksi - vozilo, pi{an ili elekronski medium, trgovski du}ani, mo`e da izbira na zelenite pazari. I tolku. S# drugo e monopol. Gra|aninot nema izbor.

Seta nadgradba e monopol, a taa broi nad 90.000 vraboteni. Nekoga{ kroja~ot {ie{e kostumi za 10-12 nastavnici, denes sopstvenikot na zlatarskiot du}an im "podaruva" zlaten nakit na pove}e nastavnici, za sin~eto ili }erkata da imaat {to povisoki ocenki. Ako se prefrlime vo drugite sektori od nadgradbata, situacijata e sli~na. Odli~en "teren" za mito, potkup, korupcija, uceni i zloupotrebi. Koga nema alternativa, cutat monopolskite "biseri". Vo Makedonija najmnogu se iskoristeni fotokopirite, bidej}i gra|anite se upateni da baraat mnogu dokumenti, da gi opsednuvaat {alterite. E, toa ~ini i mnogu vreme, a i ne{to drugo.

^inovnikot, pa i politi~arot, mnogu ~esto konkurencijata (prevoz, elektronski mediumi i dr.) ja smeta za haos, pa se prezemaat merki za da ja snema.

Site javni pretprijatija, gi ima stotici, se monopoli. A monopolot, naj~esto e galeni~e na vlasta, vo negovite upravni odbori ~lenuvaat pratenici, ~inovnici, politi~ari, koi za svoeto ~lenstvo dobivaat debeli pau{ali. Toj pau{al e garancija deka monopolot ima "idnina".

Monopolot go zamisluvam kako osamen pliva~ vo bazen, koj ima pove}e pateki, ama site se prazni, osven edna. Zo{to osameniot "pliva~" da se napregnuva, da se anga`ira oti, koga - toga{, }e stasa prv na "celta". I sigurno nema da se "udavi", bidej}i toa mu go garantira dr`avata. Nema da ima zaguba, a ako ima, }e se pokrie preku nova - povisoka cena.

Monopolot e spor, neinventiven, skap, glomazen. Tamu kade {to nema "propa|awe", nema ni razmisluvawe, nema unapreduvawe i racionalizirawe na rabotite.

Galeni~eto - monopolot gi iscrpuva xebovite na gra|anite, no zatoa gi polni tie na pratenicite, birokratite i politi~arite. Ministrite zaboravaat na ova i na mnogu drugi raboti, koi{to go odbele`uvaat sporiot i skap organizam.