ALBANSKIOT I BUGARSKIOT - ME[ANI TU\I JAZICI

[to se odnesuva do veroispovedta kaj Albancite, nema nikakva dilema i somnevawa deka do doa|aweto na Turcite na Balkanot tie bile isklu~ivo hristijani - pravoslavni i katolici. So vospostavuvawe na turskata vlast na Balkanot, golem del od Albancite postepeno se islamizirani i preminuvaat od hristijanska, poto~no ja primaat muslimanskata vera i vo verski pogled se deklariraat kako muslimani, a ostanatiot del, okolu 40 procenti, ja zadr`uvaat hristijanskata vera i prodol`uvaat da opstojuvaat kako hristijani, odnosno katolici ili pravoslavni ortodoksni pripadnici. Spored oficijalni podatoci od 25 maj 1930 godina, vo Albanija, koja zafa}a povr{ina od 27.539 km2, od vkupnoto naselenie od 1.003,262 `iteli - 643.034 bile muslimani, 217.636 bile pravoslavni-ortodoksni, 142.338 katolici i samo , 254 Izraelci - Evrei. Vakvoto naglo napu{tawe na hristijanskata vera i preminuvawe vo muslimanstvo e rezultat, pred s#, na streme`ot da gi so~uvaat svoite imoti, a posebno da steknat privilegii i napreduvawe vo turska vlast.

Prifa}aweto na tu|ata za Albancite, dotoga{, muslimanska vera, pretstavuvalo i deneska pretstavuva mo{ne zna~aen faktor koj izvr{i silno vlijanie i vo pogled na jazikot. Pokonkretno re~eno, sprovedenite etimolo{ki istra`uvawa od istaknati evropski lingvisti, do{le do odredeni rezultati vrz osnova na koi se naglasuva deka albanskiot jazik najmalku e albanski, tuku zbir ili me{avina od tu|i jazici, pred s#, od turskiot, italijanskiot, gr~kiot i od grupata na slovenski jazici, ruski, ukrainski, srpsko-hrvatski i makedonski, kako i nezna~itelni primesi od vla{kiot, ermenskiot, izraelskiot itn. Poto~no, vrz osnova na etimolo{kite istra`uvawa za potekloto na ovoj albanski jazik, se do{lo do slednive rezultati i soznanija: na sekoi 5.000 zborovi od albanskiot jazik, samo 500 se albanski. Od ostanatiot del 1.200 zborovi se od tursko poteklo, 1.400 zborovi se od italijansko poteklo, 850 od gr~ko poteklo, 550 od slovensko poteklo, od grupata na slovenski jazici. Toa kako podatok govori za predominantnoto vlijanie na jazicite na sosednite balkanski narodi vrz albanskiot jazik i negovo pretopuvawe vo zbir ili me{avina od tu|i jazici.

Od seto ova proizleguva i se postavuva otvoreno pra{aweto: kolku Albancite se oformile i do koj stepen se formirale kako narod, ako nemaat svoj poseben dominanten jazik vo svojata dr`ava, svoi tradicii, obi~ai, kultura i drugi zasebni specifi~ni obele`ja na edna etni~ka celina, tuku stanuva zbor za zbir ili me{avina od pove}e jazici na tu|i narodi. Sekako deka pove}evekovnoto ropstvo na Albancite pod Otomanskata Imperija, izvr{ilo negativno vlijanie kaj albanskite grupi na plemiwa, vo koi dominirale Toskite i Gegite, da sozdadat zaedni~ka etni~ka celina na albanski narod so site svoi specifi~ni nacionalni obele`ja, tuku naprotiv razlikite ostanale do denes pome|u severot i jugot vo albanskata dr`ava.

Vakvi primeri, no zna~itelno pomalku, se prisutni i kaj mal del od makedonskiot narod, kaj t.n. makedonski muslimani koi kaj narodot se poznati kako „Torbe{i" koi od raznovidni pri~ini i interesi ja primile muslimanskata vera, no go „konzervirale" i go zadr`ale vo sekojdnevnata upotreba i komunikacija, ~istiot makedonski jazik. Nivnata brojna sostojba do denes iznesuva okolu 100.000 lica.

Makedonskiot narod ako ne uspeal da ja so~uva svojata teritorija, koja bila raspar~ena i podelena od negovite sosedi vo tekot na balkanskite i Prvata svetska vojna 1912-1918 godina, uspeal barem da go so~uva svojot jazik, tradicii, obi~ai, kultura i drugi nacionalni obele`ja specifi~ni za edna posebna nacija i narod. Toa go istaknuvaat i naglasuvaat vo analizite i ocenite vo francuskata dokumentacija oficijalnite francuski pretstavnici, uka`uvaj}i na posebnosta na Makedonija i na makedonskiot narod. „Postojat razni Makedonii - jugoslovenska, bugarska, gr~ka... i pokraj toa postoi edna Makedonija, {to e dobro za Makedoncite. Makedoncite pretstavuvaat poseben ogranok od grupata na slovenskata rasa, koja ne e ni bugarska, ni srpska. Tie imaat svoi posebni obi~ai, tradicii i specifi~ni interesi... Vo 1900 godina, vo Prilep e pronajden pi{an dokument od 20 maj 1637 godina na ~ist makedonski jazik. Razgovorot i korespondencijata se upotrebuvaat od damne{ni vremiwa na ovoj jazik, ~ii karakteristiki denes se definirani. Makedonskiot jazik pretstavuva eden me|u najrazvienite vo grupata slovenski jazici..."

[to se odnesuva do Bugarija, sli~ni, duri i poizraziti promeni, se slu~uvale so Bugarite i nivniot bugarski jazik. So doa|aweto na Balkanot, eden i polovina vek po Slovenite, nivniot azijatsko-tatarski jazik postepeno is~eznuva i samite Bugari se pretopuvaat, odnosno asimiliraat, primaj}i go celosno jazikot na starite Sloveni i go zadr`ale vo sekojdnevnata upotreba, vo pismena i usna govorna forma. Mo`ebi za toa vlijaelo i pridonelo nivnoto nisko nivo na stepenot od razvojot vo sekoj pogled. Pritoa, prifatile, vo osnova, primesi od specifi~nostite na pove}e slovenski jazici - od ruskiot, ukrainskiot, srpsko-hrvatskiot, makedonskiot i drugi od grupata na slovenskata rasa.

[to da se o~ekuva od narodi {to go promenile jazikot, verata, tradiciite, obi~aite? Ostanuva da vidime i do`iveeme, a i vremeto }e poka`e. Takvi se soznanijata i ocenite na evropskite etimolozi, na makedonskite i na sosednite balkanski specijalisti od ovaa oblast. Ostanuva `ivotot i praktikata da go demantiraat ili potvrdat toa.