@IVOT POSVETEN NA MAKEDONIJA

Po poteklo be{e bitol~anec, o`enet vo Minhen so Hrvatka, so koja ima{e i sin. @ena mu isto taka be{e hrvatski emigrant i aktivist vo Hrvatskata emigrantska organizacija vo Minhen.

Vo 50-te i 60-te godini, Minhen be{e centarot na Hrvatskata politi~ka emigracija. Toj, preku svojata `ena ~esto se dru`e{e so niv, a tie, me|u drugoto, izdavaa i pove}e hrvatski vesnici vo Minhen, kako "Hrvatska zora" i dr. Be{e mnogu anga`iran Makedonec i celiot svoj `ivot & go ima{e posveteno na Makedonija.

^esto mi ka`uva{e za negovite sedumgodi{ni maki vo zatvorot "Idrizovo", kade noktite mu gi vadele, kosata mu ja kinele i vrz nego vr{ele mnogu drugi isledni~ki torturi. So Dragan Bogdanovski se zapoznavaat vo po~etokot na 60-te godini i stanuvaat verni prijateli i istomislenici.

Dragan nego go postavi za sekretar na DOM, toa be{e Dvi`ewe za osloboduvawe na Makedonija, a toj taa rabota ja vr{e{e sovesno. Celata dokumentacija za DOM i za sekoja politi~ka aktivnost na Dragan se nao|a{e kaj [ambevski, vo negoviot dom. UDBA se trude{e na sekoj na~in da dojde do tie dokumenti, do adresite na ~lenovite, za da mo`e polesno da go rasturi. No, kaj [ambeta dokumentite bea vo sigurni race i UDBA ne mo`e{e nikako da dojde do niv. Pri izdavaweto na vesnikot "Makedonska nacija" [ambevski ima{e aktivna uloga, kako so svoi pi{uvani tekstovi, taka i so organizacijata na vesnikot, a posebno so negovata distribucija, kako po prodavnicite niz Germanija, taka i me|u makedonskite iselenici vo celiot svet. Celata distribucija ja vr{e{e [ambevski. Dragan toa ne mo`e{e da go pravi, bidej}i ~esto be{e na patuvawe. Poto~no, mora{e da bega od UDBA i nikoga{ ne se zadr`uva{e na edno mesto podolgo od edna nedela. Negovi destinacii bea Minhen, Berlin, Pariz, Brisel, skandinavskite zemji i [vajcarija, taka {to UDBA ne mo`e{e da otkrie kade se nao|a toj. UDBA postojano ispra}a{e svoi lu|e (nie gi narekovme zagari), za da go otkrijat Dragan, no toa te{ko im ode{e od raka s# do 1977 godina, koga go otkrivaat vo Pariz, go kidnapiraat i go nosat vo Makedonija.

Za UDBA, [ambevski be{e va`en zatoa {to od nego mo`ea da doznaat so kogo kontaktira Bogdanovski, koi se ~lenovite na DOM, koj im dava pari za izdavawe na vesnikot i sl. Mnogu e lesno sega da se izdavaat slobodni demokratski vesnici, no toga{ be{e te{ko da se najdat pari za pe~atewe i be{e te{ko da se izbegnat sledewata i torturite od UDBA. Taa ima{e svoi lu|e niz cela Evropa i sekoga{ uspeva{e da go uni{ti vesnikot. Za `al, ovoj pat go uni{tija i sekretarot, koj vo 1974 godina zagina na svoeto rabotno mesto, na recepcijata vo eden minhenski hotel, udren vo glavata so tvrd predmet. Toj ne do~eka da gi vidi realizirani idealite za koi{to se bore{e celiot `ivot.