IDEALITE NA PIJANE^KATA REPUBLIKA

Funkcioniraweto na revolucionernata vlast na Pijane~kata Republika traelo celi dva meseca. Me|utoa, po sklu~uvaweto na Rusko-turskiot mir, na 3 mart 1878 godina vo San Stefano, redovnite turski vojski dobile zapoved da ja likvidiraat revolucionernata vlast vo Pijanec i da go is~istat prisustvoto na makedonskite ~eti.

Na 29 mart (star kalendar) okolu 2 - 3 ~asot po ru~ek, se pronel glas vo Carevo Selo, deka od Ko~ani kon Carevo Selo se dvi`el mnogubroen turski asker, so okolu 5000 du{i so ~etiri topa i okolu 150 du{i kowica, na ~elo so Havaz-pa{a. Taa vojska bila rasporedena za odmor i preno}uvawe na Kalimanskoto Pole i trebalo da pristigne vo Carevo Selo naredniot den. Vesta za dvi`eweto na turskata vojska kon Carevo Selo bila prenesena od pazarxii, carevosel~ani, koi{to bile na pazar vo s. Vinica i istiot den se vratile ottamu.

Vesta za pribli`uvaweto na mnogubrojnata turska vojska do Carevo Selo predizvikala strav i panika kaj makedonskoto naselenie vo Pijanec. Naselenieto ne znaelo {to da pravi: dali da ostane vo svoite domovi, ili da bega za da se spasi od ubistva, nasilstva i pqa~kosuvawa od strana na turskata vojska i ba{ibozukot, kako i od samoto mesno tursko naselenie. Pogolemiot broj semejstva re{ile da begaat kon "Crnata skala" na pat za ]ustendil, kade {to imalo ruska vojska i vlast, a del od niv pobegnale vo pravec kon Gorna Xumaja. Re~isi za eden den Carevo Selo i pogolemiot del od selata vo Pijanec, poradi strav od Turcite selanite gi napu{tile svoite domovi vo nade` deka }e najdat pristap vo nekoi slobodni predeli vo Bugarija, koi{to bile pod kontrola na ruskata armija.

Ve~erta na 30 mart (star kalendar) turskata vojska pristignala vo Carevo selo. Taa bila pre~ekana od celoto tursko naselenie, kako i od mal broj Makedonci koi{to ostanale vo svoite domovi. Koga pa{ata videl deka reonot e re~isi celosno ispraznet i pogolemiot del od semejstvata se dale vo begstvo, naredil vedna{ da se napravi obid da se povratat begalcite vo svoite domovi, davaj}i im garancija deka nikoj ni{to lo{o nema da im stori i deka sultanot dal amnestija za site izvr{eni postapki za vreme na vojnata. Isto taka, komandirot na turskata vosjka go predupredil turskoto naselenie da se vozdr`i od grabe`i po domovite na begalcite Makedonci, predupreduvaj}i deka site vinovnici }e bidat najstrogo kazneti. Takviot odnos na Turcite im dal kura` na nekoi makedonski semejstva da se vratat vo svoite rodni sela. No, golem del od begalskite semejstva osobeno od centralnoto i golemo selo Carevo Selo se naseluvaat glavno vo ]ustendilsko, Dupni~ko, Lov~ansko, Plevnsko, Lukovitsko i vo Sofija. Vo tie mesta tie se naseluvaat vo ispraznetite od turskoto naselenite ku}i, otkako im bilo dadeno i po nekoe par~e zemja za niven opstanok. Od izbeganite od Carevo Selo okolu 160 makedonski semejstva, mal del od niv se naselile vo selata vo Bobo{evo, Dupnica (dene{en Stanke Dimitrov) i Sofija, a pogolemiot broj, ili okolu 120 semejstva se nastanile vo ]ustendil vo napu{tenite turski ku}i.

Dve od selata na Pijanec po dolinata na rekata Bregalica, selata Sasa i Mo{tica do krajot na letoto 1880 godina ostanale nezazemeni od Turcite, iako po Berlinskiot dogovor tie ostanuvaat vo turska teritorija.

Na 12 april 1878 godina turskata vojska ja vratila svojata administraija vo ovoj reon.

Po dvomese~nata sloboda i miren `ivot, mladata i krevka Pijane~ka Republika do`iveala poraz, poradi faktot {to taa ne be{e vo mo`nost da se bori protiv mnogubrojniot turski asker i ba{ibozuk bez posakuvanata i o~ekuvana pomo{ od ruskite vlasti, koi se nao|ale vo toa vreme vo blizina na ovaa slobodna teritorija, prva vo toa vreme vo Makedonija i ne samo vo nea, be{e oslobodena bez ni~ija pomo{ i so sopstveni sili. Taa pretstavuva i eden od povodite za krevaweto na Kresnenskoto vostanie vo Makedonija od 1878 - 1879 godina, kako i drugi vidovi na otpor kako znak za predupreduvawe na turskite vlastodr{ci, na sosednite balkanski dr`avi i na site onie {to go popre~uvaa normalniot razvoj na makedonskoto nacionalno osamostojuvawe.

I pokraj svoeto kratko postoewe, faktot deka Pijane~kata Republika be{e sozdadena kako izraz na dr`avotvornite streme`i na makedonskiot narod za sozdavawe na svoja sopstvena dr`ava, e isklu~itelno zna~ajna pojava vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Vospostavenata narodno-vostani~ka vlast i miroqubivosta na nejzinite realizatori se zna~aen izraz na slobodoqubivosta i humanosta na makedonskiot narod vo vremeto na toga{nite borbi za osloboduvawe na balkanskite narodi.

Dvomese~nata Pijane~ka Republika vo Makedonija pretstavuva vrv na postigawata na Dedo Ilovata revolucionerna dejnost vo Makedonija. Negovata `elba da ja vidi Makedonija slobodna se ostvari samo vo eden del od nea - vo Pijanec, nedaleku od negovoto rodno Berovo, vo oblast koja toj ja ~uvstvuva{e kako svoja i kade {to ima{e golem broj svoi ~etnici, sorabotnici i prijateli.

So toj ~in, toj zazede visoko mesto vo stranicite na na{ata istorija kako vojvoda i revolucioner, kako tribun {to gi postavi fundamentite na organiziranoto {irewe na nacionalnorevolucionernoto dvi`ewe vo porobena Makedonija protiv otomanskiot jarem i protiv stranskite propagandi vo Makedonija. Negovite podvizi i dela ostanuvaat cvrsto vtkaeni vo svesta i pameteweto na makedonskiot narod i }e bidat pokaz za idnite generacii.

Blagoroden, ednostaven, skromen i tivok, no i re{itelen vo sproveduvawto na revolucionernite zada~i, vojvodata Ilo Male{evski veruva{e vo pravdata i slobodata {to treba da se izvojuva so revolucionerna borba. Toj pretstavuva gordost na negoviot roden Male{, na Pijanec, na negovata rodna Makedonija, za ~ii{to ideali & go posveti celiot svoj `ivot.