Male{evsko selo

MAKITE NA MA^ENICITE OD MA^EVO

Pi{uva: Qupka VASILOVSKA

Za prvite `iteli na Ma~evo postojat samo predanija, a prvite izvori {to ni se staveni na raspolagawe ka`uvaat deka seloto Ma~evo e postara naselba i datira nekade pred XV vek

Pradedovcite `iveele vo ku}i~ki napraveni nad rekata za da se za{titat od divite yverovi. Ku}i~kite bile napraveni na kolci vo vodata i od tamu do suviot del imale napraveno podvi`ni mostovi, koi no}no vreme gi krevale, a preku denot gi postavuvale. Najmnogu se hranele so riba, {to ja lovele so te{ko kr{livi drva

Vodniko e naselba od neolitsko vreme. Na dva kilometri severozapadno od seloto, vo nivite na S. \urovski i S. Pa{ovski, ima fragmenti od kerami~ki sadovi

Seloto Ma~evo se nao|a vo Berovskata op{tina,na devet kilometri od Berovo. Atarot na seloto zafa}a teritorija od 9,7 km2 od koi 371 hektari se obrabotlivo zemji{te, 309 ha pasi{ta, a 249 ha {umi. Ku}ite se rasposlani vo ramni~arskiot del od Male{evijata na nadmorska viso~ina od 790 metri.

Imeto na Ma~evo poteknuva od toa {to prvite negovi `iteli mnogu se ma~ele (ma~e-ma~i). Ova e najmlada naselba vo Male{evijata. Prviot `ivot bil kolibarski, odnosno ~ergarski. Robovcite tripati im gi palele kolibite, samo za da gi prinudat ottamu da se iselat, bidej}i im go zazemale najdobroto zemji{te. Vo po~etokot se zanimavale so pletewe na najrazli~ni korpi, a podocna so zemjodelie i sto~arstvo.

@ITELI

Podatocite za prvite `iteli na Ma~evo se samo predanija, a prvite izvori {to ni se staveni na raspolagawe ka`uvaat deka seloto Ma~evo e postara naselba i datira nekade pred XV vek. Vo 1519 godina, vo Ma~evo imalo 52 hristijanski semejstva i dvajca ne`eneti hristijani, odnosno okolu 200 `iteli koi voedno bile obvrzani na osmanliskata dr`ava da & pla}aat godi{en danok od 3.050 ak~iwa. A vo 1570 godina `iveele 32 hristijanski semejstva i 25 ne`eneti hristijani, odnosno okolu 140 `iteli.

Vo toj period naselenieto se zanimavalo so proizvodstvo na pove}e vidovi zemjodelski proizvodi, me|u koi, kako i nasekade, prvo mesto zazemala p~enicata i drgite `itni kulturi, potoa le}ata, urovot, lenot, pove}e vidovi gradinarski kulturi i drugo. Dvete vodenici {to postoele vo racete na hristijanite Dobre Jovan i Novak Miho zapustele, a rabotele samo dvete vodenici na Mustafa. Za seto ova naselenieto bilo zadol`eno so godi{en danok od 3.583 ak~iwa. Kon sredinata na XIX vek vo Ma~evo imalo 613 `iteli, a kon krajot na istiot vek spored K'n~ov imalo 340 `iteli. Spored Gop~evi} seloto Ma~evo se vikalo Malevo i vo 1888 godina imalo 384 `iteli. Po balkanskite vojni, brojot na naselenieto se namalil i iznesuval samo 180 `iteli. Ne{to pove}e naselenie imalo vo 1928 godina koga broelo 224 `iteli od koi 113 ma`i i 111 `eni.

Po Vtorata svetska vojna brojot na naselenieto vo celost bilo pribli`no konstantno. Vo 1948 godina imalo 329, vo 1953 - 322, vo 1961 - 297, vo 1971 - 276, vo 1981 - 260, vo 1991 - 208 i na vonredniot popis vo 1994 godina 216 `iteli.

PREDANIJA

Ma~evo, kako i sekoe pravoslavno selo, imalo svoi verski i slaveni~ki obele`ja. Mnogu odamna na teritorijata na seloto postoela crkva posvetena na Uspenieto na Presveta Bogorodica. Denes vo seloto postoi crkva posvetena na sveti Atanasij, a izgradena vo 1932 godina. Selskata slava se proslavuvala na denot posveten na sveti Atanasij.

Golem del od postarite obi~ai celosno ili so izvesni modifikacii se zadr`ani do denes. Ako devojkata go bendisala mom~eto, toga{ toj vedna{ go pra}a svojot strojnik ili kako {to u{te se narekuva i uglavnik, koj ako ne ja zavr{i rabotata devojkata go prokolnuva, a dokolku uspee dobiva dar. Koga strojnikot }e dojde vo devojkinata ku}a za da dade znak zo{to e dojden ja zema ma{ata i ja stava vo `arta. Toga{ ve}e se znae zo{to e dojden toj i go pra{uvaat za kogo ja bara devojkata. Strojnikot ka`uva i potoa se stava po edna ~a{ka rakija donesena od ku}ata na mom~eto. Ako devojkata ja ispie rakijata toa e znak deka se soglasuva da se oma`i za mom~eto, a ako ne ja ispie toa e znak deka ja odbiva ponudata. Ako devojkata prifati, toga{ strojnikot se vra}a vo ku}ata na mom~eto kade se prodol`uva so slavewe, a ako odgovorot e negativen toj prodol`uva da bara druga devojka. Strojnikot ja izvr{uva svojata zada~a na toj na~in {to pred roditelite na devojkata go fali mom~eto i negovoto semejstvo istaknuvaj}i gi nivnite dobri karakteristiki. No, pokraj strojnikot, ima i napa|a~i koi ja/go napa|aat devojkata/mom~eto, velej}i deka devojkata e ne~esna i rasipana, so nesredena kosa, neise~eni nokti, neizmieni race, a za mom~eto deka e bolno.

Pred da se zavr{i celata rabota doa|a i majkata na mom~eto da ja vidi devojkata i nejzinata ruba i dokolku i taa bide zadovolna na red doa|a veridbata, koga devojkata od mom~eto dobiva prsten, a toj od nea dobiva bov~a so {to si davaat ni{an. So toa i zavr{uva veridbata.

Spored \or~e Petrov, Ma~evo e rasporedeno po dvete strani na rekata Bregalnica na severozapad od Robovo. Od rekata toa se deli na dva dela: Gorno i Dolno Ma~evo, koi me|u sebe se soedineti so svodovni mostovi koi bile tri na broj. Od Ma~evo do tesnecot me|u Golak i Pasjak Planina dolinata na Bregalnica pretstavuva edno pole dolgo 2 ~asa i {iroko polovina ~as. Poleto e vo sinorite - atarot na selata Ma~evo, Budinarci i Mitra{inci. Toa e edno od poplodnite mesta vo Male{evijata, toa tuka e nare~eno „Pole”. Po poleto najmnogu se see r'`, ja~men, proso, maku p~enica i drugo. Vo nego Bregalnica e razdelena na mnogu brazdi-vadi, so koi se navodnuvaat livadite i p~enkata. Ma~evo ima 50 ku}i, a naselenieto najmnogu se zanimava so zemjodelie.

Denes dvata dela na Ma~evo me|u narodot se poznati kako "odova`no" i "odona`no".

Pradedovcite na Ma~evo, Budinarci i Mitra{inci, spored \or~e Petrov koj ova go zapi{al kon krajot na XIX vek, `iveele vo ku}i~ki napraveni nad rekata, za da se za{titat od divite yverovi. Ku}i~kite bile napraveni na kolci vo vodata i od tamu do suviot del imale napraveno podvi`ni mostovi, koi no}no vreme gi krevale, a preku denot gi postavuvale. Najmnogu se hranele so riba, {to ja lovele so te{ko kr{livi drva.

MESNOSTI I IMIWA

Vodniko, naselba od neolitsko vreme. Na dva kilometra severozapadno od seloto, vo nivite na S. \urovski i S. Pa{ovski se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi.

Gradi{te, gradi{te od docnoanti~ko vreme, na oddale~enost od okolu sedum km. od seloto, na leviot breg na Kamenica se izdiga visok rid so dominantna polo`ba. Na prostorot od 300 h 200 m. se sre}avaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i grade`en materijal.

Grobi{ta, starohristijanska crkva so nekropola. Na tri km. severozapadno od seloto, na visoka terasa {to se izdiga nad Golem Dol se gledaat temeli od mala starohristijanska crkva so dimenzii od 8 h 5 m. Okolu nea se najdeni grobovi gradeni so kameni plo~i.

Kara|uzlija, naselba od rimsko vreme. Na okolu dva km. ju`no od seloto, vo neposredna blizina na ^akarevski most, po povr{inata na nivite se zabele`uvaat fragmenti od kerami~ki sadovi, pitosi i mno`estvo grade`en materijal. Vo nivata na Jovan Bra{narovski se najdeni dolgo `elezno kopje i kamen so natpis.

Kremeni{te - Seli{te, naselba od rimsko vreme koja se nao|a isto~no od seloto vo pravec na Robovo, od dvete strani na malata dolina, severozapadno od Umlenska Reka, na blaga padina orientirana kon rekata se sre}avaat mnogubrojni fragmenti od kerami~ki sadovi i pitosi. Na ovoj lokalitet se najdeni i moneti.

Manastir. Starohristijanska crkva. Na visok rid na desniot breg na Kamenica se za~uvani temeli od crkvi. Ne mo`at da se opredelat, bidej}i se obrasnati so niska vegetacija.

Ma~evski ^uki. Mogila od rimsko vreme koja se nao|a me|u selata Ma~evo i Smojmirovo, od desnata strana na selskiot pat i na okolu eden km ju`no od seloto pred mostot na Umlenska Reka se nao|aat dve mogili. Prvata mogila e golema, so pre~nik vo osnovata od okolu 50 m. i visoka 5-6 m. i e podignata na mala ramnina. Na 25 m. od nea e drugata mogila so pre~nik vo osnovata od od 18 m. i viso~ina do 2 m.

Pri trasiraweto i izgradbata na noviot asfalt mogilata prili~no e zase~ena na ju`niot kraj od kade bile izvadeni `elezni predmeti - delovi od oprema na kola ({ini od trkala, spojnici i tn).

Mogila. Mogilata e od rimsko vreme. Se nao|a pokraj samata reka Kamenica. So obrabotuvaweto na obrabotlivi povr{ini mo{ne e o{tetena. Goleminata na mogilata ne mo`e da se opredeli poradi o{tetuvaweto. Spored naodite vo osnova e {iroka 7 metri, a vo viso~ina e za~uvana samo 1,5 metri.

Cuculo, naselba od rimsko vreme i starohristijanska crkva. Lokalitetot se nao|a na dva km severno od seloto. Na povr{inata od 600h600 m. se nao|aat fragmenti od kerami~ki sadovi, keramidi za pokriv i drug grade`en materijal. Vo istiot lokalitet vo negoviot goren del e otkriena starohristijanska crkva.

^eloveko. Mogila od rimsko vreme. Vo blizina na lokalitetot Vodniko, eden km. severno od seloto se nao|a spomenatata mogila so pre~nik vo osnovata od 15 m. i viso~ina od 4 m.