Razgovor so prof. d-r Milivoj Ga{ev, demograf

ERUPCII VO DEMOGRAFSKIOT MOZAIK

Pi{uva: Maja MAN^EVSKA

Pregolemata koncentriranost na naselenieto vo zapadniot del na Makedonija pretstavuva demografska ekspanzija na edno malcinsko naselenie, da ne ka`am demografska agresija, vrz ~ija baza na mnozinskoto naselenie }e mu se izvr{i nacionalen i demografski genocid

Po izvesen period demografskiot problem vo Makedonija }e stane duri i pogolem i poaktuelen od ekonomskata sostojba, bidej}i mo`e da se slu~i po 50 godini da nemame ni makedonska dr`ava, a Makedoncite }e stanat malcinstvo

Zapadniot del na Makedonija so vakov trend mnogu skoro }e zali~i na Kina i ne samo toj pojas, tuku i oblasti nadvor od nego, kako {to se skopskite sela Ara~inovo i Batinci

Gospodine Ga{ev, kakva e demografskata slika na Makedonija vo momentov?

GA[EV: Demografskite problemi vo Makedonija niedna partija dosega ne gi zemala predvid i nema deklarirano kako da gi re{at na{ite populacioni problemi. Vo Makedonija ne postoi populaciona politika. Deka problemot e stra{no prisuten mo`am da vi poka`am so eden ilustrativen primer za edno konkretno podra~je vo zapadniot del vo Makedonija. Toa mo`e da poka`e deka po izvesen period demografskiot problem vo Makedonija }e stane duri i pogolem i poaktuelen od ekonomskata sostojba, bidej}i mo`e da se slu~i po 50 godini da nemame ni makedonska dr`ava, a Makedoncite }e stanat malcinstvo. Vo 1961 godina, Albancite u~estvuvale so 13 otsto vo vkupnoto naselenie na Makedonija, a 33 godini podocna na posledniot vonreden popis vo 1994 g. so 23 otsto. Primerot se odnesuva na istra`uvawata vo Polog, koj e naselen vo tri zoni: ramni~arska, rabna i visinska zona. Najgusto naselen e rabniot del. Vo analizata se opfateni 33 sela vo Dolni Polog, Tetovsko, i 24 sela vo Gorni Polog, Gostivarsko. Ovaa analiza poka`a sosema nepovolna situacija. Zemeni se podatocite od 1961 i 1994 godina, spored katastarskite parceli, i se sogledani brojkite na albanskoto i makedonskoto naselenie. Zgolemuvaweto na albanskoto naselenie vo 1994 vo odnos na 1961 godina, zbirno poka`uva frapantni podatoci. Vo 1961 godina, vkupno i vo Gorni i vo Dolni Polog, vo ovie 57 sela `iveele 74.425 `iteli, od koi Albancite bile 51.375 ili 69 procenti od vkupnoto selsko naselenie bez gradovite Gostivar i Tetovo. Makedonci, vkupno na ovie prostori `iveele 20,5 procenti. Vo 1994 godina, vo site ovie sela albanskoto naselenie se zgolemilo na 86,3 otsto, {to zna~i zgolemuvawe za vkupno 21 procent, a makedonskoto e namaleno za 17,9 procenti.

Koja e pri~inata za drasti~niot porast na `itelite od albanska nacionalnost?

GA[EV: Tuka ima dva momenta: prirodniot prirast, odnosno natalitetot, i mehani~kiot priliv, koj treba da se potencira. Ako povtorno go zememe prethodniot primer, istra`uvawata poka`uvaat deka vo Gorni Polog, koj{to e poblisku do Kosovo, e poizrazeno zgolemuvaweto. Bi go podvlekol tripati faktot deka od Kosovo ima nekontroliran priliv na naselenie, {to enormno vlijae vrz stra{no zgolemuvawe na mehani~kiot priliv. Sli~en e slu~ajot so skopskoto selo Ara~inovo, kako unikaten primer vo svetot, {to go nema duri ni vo najgusto naselenata zemja - Kina. Albanskoto naselenie vo 1961 godina bilo samo 406 `iteli, a vo 1994 godina se zgolemilo na 5.675 {to zna~i 1.400 procenti, odnosno 14 pati pove}e za samo 33 godini. Zamislete! Vakvi primeri ima i vo drugi sela vo zapadniot del na Makedonija. Duri ima primeri kade {to porastot na albanskoto naselenie e izrazen i vo planinski sela bez osnovni uslovi za `ivot, od kade {to normalno lu|eto bi trebalo da se iseluvaat. Takvo e seloto Sedlarevo na planinata Suva Gora. Vo 1980 godina, profesor Panov ima praveno analiza za Tetovo, koe toga{ imalo 46,7 otsto Albanci, a denes nad 70 otsto. Stanuva zbor za situacija, vo koja nekoga{ albanskoto naselenie bilo malcinstvo vo odnos na seto drugo: makedonsko, srpsko i drugo. Me|utoa, natalitetnata stapka na makedonskoto, turskoto i drugoto naselenie bila okolu 15,5 promili, a na albanskoto dvojno pove}e - 29 promili. Ako Makedoncite, Turcite i drugoto naselenie imale do tri-~etiri deca, Albancite imale {est-sedum, pa i pove}e. Ima nekoi zabele{ki od stranstvo deka paralelno i mortalitetot kaj Albancite e golem, {to apsolutno ne e to~no. Osobeno sega mo`e da se tvrdi deka pri ovie higieno-medicinski uslovi Albancite se i toa kako za{titeni, a osven toa, sega imaat i mnogu pove}e finansiski sredstva da se lekuvaat.

DEMOGRAFSKATA SLIKA VO MAKEDONIJA

Kade e pogolem prirastot: vo gradovite ili vo selata?

GA[EV: Vo selata e pogolem prirodniot prirast, a vo gradovite mehani~kiot priliv. Ova osobeno va`i za Tetovo. No, ima eden drug interesen moment koj{to se odnesuva tokmu za taa rabna zona. Na celokupnata teritorija na Makedonija od 25.713 kvadratni kilometri, prose~nata gustina na naselenost e 75,5 `iteli na kvadraten kilometar. Samo selskoto naselenie vo 1961 godina, vo Polog bilo 132,5 `iteli na kvadraten kilometar, a vo 1994 godina se zgolemila na 207 `iteli. Na ova treba u{te da se dodade podatokot deka re~isi 50 procenti od naselenieto vo Makedonija `ivee vo selsko podra~je, taka {to vo makedonskiot prosek od 75,5 `iteli na kvadraten metar spa|aat i urbanite podra~ja, {to zna~i procentot e u{te pomal za selskite podra~ja. Ima u{te eden interesen podatok, koj govori deka samo vo poso~enoto rabno podra~je, vo Polog, gustinata e tolku golema {to go nadminuva i svetskiot rekord, pa, doa|a na eden kvadraten kilometar da `iveat 728 `iteli.

Kako mo`e da se "popravi" demografskata slika?

GA[EV: Na{ite partii, i onie koi bea na vlast i onie koi sega se na vlast, nemaat svoja populaciona politika. Re{enieto e mnogu te{ko, osobeno sega koga prirastot na naselenieto zemal zamav. Imame primer so Indija ili Kina kade se obiduvaat da go re{at demografskiot problem so dekret, no, te{ko odi. Zapadniot del na Makedonija so vakov trend mnogu skoro }e zali~i na Kina i ne samo toj pojas, tuku i oblasti nadvor od nego, kako {to se skopskite sela Ara~inovo i Batinci. Situacijata e takva sekade kade {to ima takvo naselenie. Mnogu e verojatno deka slednata godina popisot }e poka`e u{te pozagri`uva~ka sostojba i zatoa apeliram na{ite partii da sednat i da se obidat da go re{at ovoj problem, zatoa {to pregolemiot natalitet ne mo`e da se re{i so dekret i da se re~e dozvoleni se samo dve deca vo edno semejstvo. Potrebni se i kombinirani metodi preku uka`uvawe, vospituvawe, socijalno vospituvawe, pa duri i seksualno, za da se spre~at {tetite od pregolemata koncentriranost na naselenieto, koja pretstavuva demografska atomska bomba. Vo vakov slu~aj, mo`e da imame demografska ekspanzija na edno malcinsko naselenie, da ne ka`am demografska agresija na edno malcinsko naselenie, vrz baza na koja na mnozinskoto naselenie }e mu se izvr{i nacionalen i demografski genocid. Zatoa, ve}e ne e pet do 12, tuku e 24,00 ~asot za da se prezemat konkretni merki za da se spre~i mehani~kiot priliv.

TERITORIJALNA - POLITI^KA PODELBA

Kakvo vlijanie ima novata teritorijalna podelba vrz demografskiot mozaik?

GA[EV: Dobro pra{awe. Teritorijalnata podelba e, vsu{nost, politi~ka podelba na Makedonija. Ne vodej}i smetka od geografsko-prostoren aspekt, tuku vodej}i politika, osobeno Vlado Popovski, koj e pravnik, a ne demograf, si dozvoli, bez kompletna konsultacija so stru~waci, da se donese Zakonot. Sosema e to~na konstatacijata deka da ne bea teritorijalno taka podeleni op{tinite, vo Tetovo, ako ne gradona~alnik, barem }e mo`e{e da ima sovetnici Makedonci. Vo momentov, teritorijalnata podelba kaj nas ne treba da pretrpi nikakvi promeni, osven edna, a toa e -gradskite naselbi da bidat oddeleni od selskite. Toa e mnogu logi~no i od geografski aspekt, zatoa {to gradot si ima sosema poinakvi funkcii, problemi i mo`nosti od edna selska op{tina.

[to mo`e da se o~ekuva od popisot na naselenieto najaven za 2001 godina?

GA[EV: Kako {to postoi Zakon so koj se zadol`uva dr`avata da im dava dr`avjanstvo na gra|anite kako nivno pravo, taka i tie se dol`ni da bidat lojalni, odnosno vo slu~ajov, se dol`ni da u~estvuvaat vo popisite na naselenieto. Bojkotirawe na popis, kako {to toa se slu~i vo 1991 godina, pretstavuva kriminal. Ako nekoj ja uriva dr`avata, treba da mu se odzeme dr`avjanstvoto. Neizleguvawe na popis e sabota`a. Popisot ne pretstavuva isto {to i izborite. Popisot mora da bide isklu~ivo na oficijalniot jazik na dr`avata, bez ogled na toa vo koja lokalna samouprava se vr{i. Zamislete kako }e izgleda taa lista ako se ostvari ona {to pratenikot Ziberi go bara, pa vo grafata "rodno mesto" da se napi{e [kupi, Kr~ova. Idniot popis treba da se izvede mnogu vnimatelno, bidej}i imam soznanija deka nad 120 iljadi Albanci nemaat makedonsko dr`avjanstvo. Toa javno go ka`a pratenikot Haruni pred nekolku dena. Vo popisot striktno treba da se oddelat vakvite gra|ani vo grafata "stranci", a nikako vo rubrikata "Albanec". Ako se odzemat ovie gra|ani od vkupnata brojka Albanci vo Makedonija, nivniot procent }e bide mnogu pomal od 23, kolku {to se prika`uva. Samo so striktno pridr`uvawe do zakonskite propisi, so edukacija na popisnite komisii i so sproveduvawe na rigorozna kontrola na site materijali na popisot, mo`e da ja dobieme vistinskata demografska slika idnata godina. Celta e da se izbegnat situacii, koga ni se pojavuvaat dvajca Hasanovci, dvajca Xaferovci, odnosno da ne se dopu{tat malverzacii vo koi edna li~nost }e se popi{uva vo nekolku mesta.

Prezemeno od "Makedonija denes"