MAKEDONIJA -BOLNIOT LIDER NA ZAPADEN BALKAN

Taka, vo izve{tajot na Svetskata banka se veli deka kabinetskiot sistem na Vladata e silen i koherenten, prili~no sposoben da postigne kolektiven dogovor za klu~nite pra{awa, no sepak, koalicionata politika i parlamentarnata sila gi zgolemuvaat {ansite taa da do`ivee poraz vo pogled na glavnite reformski programi. "Kapacitetot na najtesniot krug na Vladata i natamu e slab. Na centralnite tela koi imaat klu~na uloga vo koordiniraweto na politikata i predlozite im nedostiga strate{ki fokus i koordinacija. Istovremeno, promenlivosta na vladinata politika go potkopuva nejziniot kredibilitet i go zabavuva razvojot" - se veli vo toj izve{taj. Izvr{nata vlast ne e osposobena da gi vr{i klu~nite funkcii {to treba da gi vr{i dr`avata, a toa se upravuvawe so makroekonomskata i fiskalnata oblast, obezbeduvawe zdravstveni uslugi i efikasni programi protiv siroma{tijata... Vladata raspolaga so neadekvatni informacii vrz koi treba da gi nosi svoite predlozi i da gi brani odlukite. Mehanizmite za utvrduvawe na odgovornost vo i nadvor od Vladata se slabi, pa duri i nepostojni, bidej}i proverkite i utvrduvaweto na rezultatite na raboteweto se ograni~eni samo na Sobranieto...". Od druga strana, sinot na biv{iot pretsedatel na dr`avata, Vladimir Gligorov, na simpoziumot vo Solun istakna deka Makedonija ja gleda kako "modus vivendi" (na~in na `iveewe) me|u Makedoncite i Albancite, {to ozna~uva nestabilna konstrukcija na koja & se odbrojani denovite, {to treba da go sfatime kako otvorena kritika so doza na revan{izam ili pak obid za osvestuvawe na makedonskata realna svest i sovest za opasnostite {to ni visat kako Damoklov me~ nad glavite.

Spored pi{uvaweto na na{ata poznata kriti~arka na ekonomskata politika na Vladata d-r Natalija Nikolovska, novopojaveniot fenomen na siroma{tijata pretstavuva najdegenerativna komponenta na izvrtenata reformska logika, odnosno zgolemuvaweto na siroma{tijata vo op{testvoto i pojavata na bedata se mra~nata slika na socijalnata stratifikacija, koja{to s# pove}e dobiva kontura na piramida ~ija osnova postojano se {iri. Taa veli deka mereweto na siroma{tijata vo Makedonija za eden kratok period od dve godini (1994-1996), poka`uva deka procentot na naselenieto koe `ivee pod linijata na siroma{tijata za dve godini dvojno se zgolemil. Tro{ocite na doma}instvata se pogolemi vo odnos na realnite izvori na prihodi. Spored statisti~kite podatoci, 74 otsto od vrabotenite primaat plata do 10.000 denari, dodeka ko{nicata na osnovnite `ivotni artikli se polni so 11.500 denari, {to zna~i deka kaj tri ~etvrtini od naselenieto nedostigaat sredstva za alimentirawe na osnovnata egzistencija.

Mo{ne dramati~en pokazatel na sovremenata siroma{tija e nejzinata ra{irenost kaj mladata populacija, veli d-r Nikolovska. Vsu{nost, re~isi 50 otsto od vkupniot broj na siroma{ni, vleguvaat vo starosnata grupa od 6 do 29 godini, so toa taa pretstavuva generacija koja nema idnina! Nemo`nosta za ekonomska reprodukcija na semejstvata so pove}e deca go zagrozuva nivniot opstanok i ja nosi potencijalnata opasnost od depopulacija na makedonskoto naselenie, zaklu~uva na{ata profesorka od Ekonomskiot fakultet.

Nasproti seto toa, vo strukturite na Vladata i nejzinite tela postoi nevidena potro{uva~ka histerija {to se gleda, pred s#, vo tro{eweto na buxetot, vo zadol`uvaweto na dr`avata so krediti koi nema da bidat staveni vo funkcija na otvorawe novi rabotni mesta, kako {to be{e kreditot za kupuvawe na 300 vozila "krajsler" za MVR i Vladata, so krstarewe na svetot na megalomanski dr`avni delegacii, koi na dr`avna smetka odat vo Tajvan ili vo Rim (brojot na dr`avno -crkovnata delegacija ima{e 83 lica), organizirawe na balovi vo hotelot "Alekasandar Palas" nebare `iveeme vo period na najdobrite tradicii i blagosostojba na Viena od vremeto na Avstro-Ungarija i sl.

Javna tajna e deka pratenicite vo Parlamentot koi ja so~inuvaat Koalicijata za promeni, ne se mnogu zainteresirani za u~estvo na sednicite, del od niv stanale preku no} sopstvenici na firmi, du}ani i bifea, so {to najverojatno se pla}a nivnata partiska lojalnost ili pak, svesni za svoite kratkotrajni yvezdeni migovi na popularnosta kako narodni pretstaviteli tie sakaat i su{tinski da go materijaliziraat, za golem broj od niv, prvoto vrabotuvawe vo `ivotot. Taka, neodamna imavme sre}a da go slu{neme i nivniot "genijalen" predlog so zakon da si obezbedat dohodovni rabotni mesta vo javnite pretprijatija i slu`bi po istekot na mandatot, so u`ivawe na imunitet i diplomatski paso{i, nebare site stanale eks-pretsedateli na dr`avata! Tuka, ne bi gi spomenale i "sitnite" privilegii {to gi imaat kako pratenici so pau{ali za prisustvo na sednici, ~lenovi na odbori i tela vo Parlamentot ili do javnite pretprijatija i drugi primawa za koi ~esniot makedonski gra|anin mo`e da sonuva!

Skandaloznoto praktikuvawe na vlasta vo ovoj kus period od neceli dve godini, ne samo {to obilno go koristi opozicijata koja na Sudniot den, 26 juni, najavuva poveduvawe interpelacija protiv Vladata na Georgievski, tuku s# pove}e e predmet na komentari i kritiki i kaj obi~nite lu|e, koi se daleku od politi~kite kujni i laboratorii.

Taka, neodamna eden prijatel Tur~in na seto ona {to sekojdnevno go gleda na TV-ekranite (bidej}i za vesnici nema pari), kuso re~e: "\ormi{im, |ormi{im, ama bojle budalal'k |ormemi{im", {to vo prevod zna~i: "Sum videl i videl, ama vakva budala{tina, ne sum videl". Toj posebno se `ale{e za demonstraciite na rabotnicite za koi re~e deka imal vpe~atok deka ve}e nikoj ne rabotel, deka ne mo`el da ja pomine ulicata od strav da ne go zgazne nekoja motorizirana vladina kolona koja odi na "}elepur sofrasi", deka sosedite preku no} stanale "tezgaro{i" na pazarite i sli~ni drugi sitno-krupni raboti.

Onie pouglednite i pou~eni lu|e otvoreno }e vi re~at deka glasaj}i za promenite o~ekuvale deka kone~no }e dojde na vlast garnitura koja }e vodi smetka za pogolemiot del od narodot, a ne samo za sebe i sopstvenite rodnini, koi se vrabotuvaat isklu~ivo so partiski kni{ki i ponekoga{ na mestata na onie {to se ve}e izbrkani od rabota kako tehnolo{ki vi{ok, deka na narednite izbori }e vnimavaat za kogo }e glasaat ili razmisluvaat dali voop{to da glasaat za nekogo!

I taka vo o~ekuvawe do kade }e n# odvede pozitivnata energija na "avangardata na makedonskata politika" (kako {to go narekuva Premierot negoviot koalicionen partner Arben Xaferi), se iznagledavme skandali od tipot na najaktuelnite vo minatata nedela so ostavaweto na poglavarot na MPC, g.g. Stefan, dva ~asa da ~eka vozilo na ulicata vo Rim za da se sretne so Papata, upatenata javna blagodarnost od strana na makedonskiot ambasador vo Rim do Boris Trajkovski i golemata delegacija koja "uspe{no ja pretstavi Makedonija na sve~enostite vo ~est na Sveti Kiril", do kontroverznata poseta na Qup~o Georgievski na Pri{tina kade {to be{e edinstveniot premier me|u drugite u~esnici so {to "de fakto" ja prizna "nezavisnata dr`ava Kosovo", spored zasega neostvarenite `elbi na kosovskite Albanci, so {to ni natovari na vratot niza problemi so SR Jugoslavija, koja naskoro }e treba da isprati svoi policajci i vojnici na granicite na Kosovo vo soglasnost so rezolucijata 1244 na Sovetot za bezbednost na OON i drugi nastani {to ne mo`e da gi anticipira dnevno-politi~kata mentalna struktura na eden politi~ar, na koj prvoto rabotno mesto mu be{e funkcijata "potpretsedatel na Pretsedatelot", pa taka sega imame zamenik-minister za nadvore{ni raboti koj s# u{te se nao|a na otslu`uvawe na voeniot rok i redica apsurdi {to najverojatno }e najdat mesto vo najavenata "crna kniga" na obedinetata makedonska opozicija, mo{ne skoro!