Poznato e deka za da postoi eden narod, pred s#, treba da ima kako osnova ili fundament nose~ki etnos so istoto ime. Vo slu~ajot so bugarskiot "narod", ako toj postoe{e kako takov, negovata etni~ka osnova treba{e da se Bugarite, nekoga{ narekuvani Bulgari, bidej}i nastanal kako narod od me{avina na nekolku razli~ni turanomongolski narodi.

Mnogu od dene{nite Bugari iskreno veruvaat deka se naslednici na nekoga{nite Turkobulgari i nemaat ni{to zaedni~ko so onie Azijati, odnosno nemaat ni krvno, ni kulturno rodstvo so niv.

Istoriskata gre{ka multiplicira niza novi gre{ki na panslavistite, a ostvareni vo 1762, 1861 i drugi godini. Tie bea iskoristeni od Rusija za ostvaruvawe na svoite balkanski celi. Mitot za sozdavaweto na "bugarskata" narodnost be{e izfabrikuvan po sozdavaweto na t.n. Bugarska egzarhija i bugarskata dr`ava vo 1870 i 1878 godina. Ova go nalo`uva{e faktot {to tokmu vo etni~kite predeli na nekoga{nite Bulgari odamna ne postoe{e narod so istoto ime ili sli~no na nekoga{nata dr`ava. Zatoa treba{e da se sozdade narod koj }e odgovara na imeto na Egzarhijata i dr`avata. No, kako da se slu~i toa koga Bugarite bea is~eznati kako narod vedna{ po 1393 g. koga nivnata dr`ava be{e osvoena od "ednoplemenite im Azijati", osmanliskite Turci.

Makedoncite vo nivnata teza ne gi negiraa, bidej}i za novope~enite bugarski istori~ari isto kako za panslavistite, Makedoncite bile Elini.

Zatoa, ne preteruvam so tvrdeweto deka bugarskata istoriografija odamna, pa i denes se nao|a vo pelenite na panslavizmot. No, {to ja pravi tezata na bugarskata istoriografija falsifikat? Istoriski fakt e deka vo severoisto~niot del od Balkanot vo 7 vek, poto~no vo 681 g. se naselile Bulgarite od turanomongolsko poteklo koi govorele eden vid turski jazik.

No, {to stanalo so Turkobulgarite za tie da ne se ni vidat, ni ~ujat so vekovi po 1400 godini? Mnogu prosto, tie kako eden vid turski narod so sli~en jazik, obi~ai i obleka so usvojuva~ite osmanliski Turci, nabrzo se izme{ale i stanale "vistinski" Turci, otkako go prifatile nivniot islam. A kako inaku, koga toa im noselo materijalna polza.

Ne samo {to Bulgarite od toga{ is~eznale, no i Turcite sekoga{ dominirale na ovie predeli, a Trakite imale podredena uloga, za da stanat B'lgari, masovno, edvaj vo 20 vek.

Sega, otkako znaeme deka Bugarite ne se toa {to se smetaat, ~udno }e e da ne gi narekuvame t.n. B'lgari ili prosto Traki kakvi {to se. Zarem }e bideme prvite koi gi narekuvaat so vistinskoto im narodno ime? Ili ova e samo privilegija drugite nas da n# narekuvaat kako {to im e zgodno?

Krajno vreme e da se svestime, edna{ zasekoga{. Kako prvo, treba da bideme edinstveni i da gledame {to pravat sosedite i nie toa da go pravime, se razbira ako toa odi vo prilog na makedonskiot narod i makedonskata dr`ava. Znaete deka sme site dobri rabotnici i ceneti od gra|anite na dr`avite vo koi rabotime, deka na solidni mesta rabotime, a ne so kazma i lopata. Dobro zarabotuvame, a edna skr{ena para ne podavame za da mo`e da se raboti za na{e dobro. Vie toa go znaete mnogu ubavo, ama nagraduvate samo so tapkawe po ramo i falewe. Lesno e `elezoto da se kova koga e `e{ko, ama za da se kova i ponatamu treba da se pribira vo ognot za da ne zgasne, za i natamu polesno da se kova.

Neka ka`at samite po kolkupati se dojdeni vo Evropa gospodata Qub~o Georgievski, Dosta Dimovska, Nikola Kqusev, Martin Trenevski i mnogu drugi, a sega se pravat kako da ne gledaat, kako da ne slu{aat, ednostavno kako samo tie da se na ovoj bel svet. Neka prostat, ama narodot gi izbira{e i pak }e dojde vreme da se molat, no toga{ s# }e bide docna.

Jas veruvam vo narodot, a i narodot veruva vo nas, za{to nie sme toa glasa~ko telo i nitu edno par~e od makedonskata teritorija ne go otstapuvame. Mo`eme samo da go vratime ona {to e zagubeno po miren pat i so kompromis, a ako toa ne biva mo`e i poinaku.

Na Evrovizijata vo Stokholm se vee{e ventilatorot. Toa e vina na na{ite vo [vedska. Treba{e da se vee 16-zra~noto zlatno Sonce.

Neka sfati premierot Q. Georgievski i gospo|icata D. Dimovska deka pove}e od 20 pati sum gi baral so pismo, odnosno telefaks. Isto tolku pati na telefon kaj nivnite {efovi na kabinetite. Ostana u{te da im kleknam na kolenici. Treba da sfatat deka ne smeat da gi zaboravat Makedoncite kade i da se. Dali vo Makedonija ili pak nekade vo svetot. Vlasta treba postojano da gi poddr`uva i da im pomaga na na{ite lu|e, na Makedoncite, koi si ja baraat svojata egzistencija vo razni zemji vo svetot. A nie kako Makedonci, kako makedonski narod, treba da bideme edinstveni, za{to samo taka mo`e na{ata tatkovina Makedonija da odi napred i da si gi ~uva svoite interesi.

Kako {to rekov dragi bra}a i sestri Makedonci, nemojte da bidete skr`avi, za{to so va{ata pomo{ }e im se pomaga na zagrozenite vo Republika Makedonija. Treba da se investira vo pogoni za malo stopanstvo, treba da ja pomagame na{ata dr`ava, treba da veruvame vo sopstvenite sili i vo na{eto zaedni{tvo.

Gospodine Zmejkovski,

Ja pozdravuvame Va{ata ideja i hrabrost za formirawe na najnovata partija VMRO - VMRO. Kolku politi~kite partii vo Makedonija ne odgovaraat na `elbite i potrebite na makedonskiot narod, zboruva i faktot {to pri formiraweto na sekoja nova partija, Makedoncite razo~arani od prethodnite, masovno pristapuvaat kon novata partija so nade` deka tamu }e ja najdat politi~kata opredelba vo interes na makedonskiot narod i dr`avata.

Va{ata odluka da formirate politi~ka partija so imeto (dvojno) na najmakedonskata istoriska svetina, VMRO-VMRO, samo ja potvrduva politi~kata realnost deka niedna politi~ka partija vo Makedonija, vo dosega{noto rabotewe, ne ja pogodila i ispolnila ni malku nade`ta i o~ekuvaweto na makedonskiot narod. Va{ite realni sogleduvawa deka DPMNE, na ~elo so kontraproduktivniot, kontroverzniot i krajno nesposobniot lider, Qub~o Georgievski, }e ja zakopa i onaka mrtvata Makedonija, ni dava mala nade` deka Vie so novoformiranata partija }e soberete i ~lenstvo i sila, }e ja urnete ovaa ka~a~ko-{iptarsko-balisti~ka Vlada i }e spasite, ako mo`e da se spasi ne{to.

Va{ata partija ja formirate vo vreme koga o~ekuvawata na makedonskiot narod ne se potpolno izgubeni i so pomo{ na nacionalno opredelenite Makedonci vo Makedonija i na nacionalno opredelenata emigracija mo`ete da napravite silen politi~ki faktor i so pomo{ na drugite politi~ki partii mo`ete da stanete odlu~uva~ki faktor na makedonskata politi~ka scena i {to poskoro ova politi~ko ludilo }e go snema zasekoga{ od Makedonija.

Nie sme ~lenovi na VMRO, ne na DPMNE, i odamna go pro~itavme "liderot" - kutri lider na DPMNE - i se distanciravme od nego i od negovata Partija. Imame simpatii i sorabotuvame so Svetskiot makedonski kongres i nejziniot lider, Todor Petrov, i MAAK -Konzervativna partija i nejziniot lider, Stra{o Angelovski. Ne sugerirame nikakva koalicija vo toj pogled, no Ve molime i od Vas barame vo interes na na{ata tatkovina Makedonija, da gi zdru`ite i obedinite site li~ni i zaedni~ki politi~ki potencijali od makedonskiot interes i so edna smela i pravilna dr`avna i politi~ka akcija da sozdadete edna ili blok od makedonski politi~ki partii koi, od slednite lokalni izbori, pa ponatamu }e igraat va`na politi~ka uloga.

Pretpostavuvame deka imate odli~en ~ove~ki stru~en kadar i pravilno upotreben i anga`iran. ]e pridonesete za nova pojasna slika na temnoto makedonsko sekojdnevie. Na{ite akcii i anga`irawa sega se aktivno naso~eni protiv Qub~o Georgievski komu mu pora~uvame: "Nie te krenavme, nie }e te uni{time politi~ki".

Toa }e se slu~i mnogu brgu. Prisutnosta i politi~kite intervencii na islu`enite reketari i me{etari od tipot na Liski, Pateni i [tuloi, samo potvrduvaat koj i kade sugerira i ja vodi Makedonija. Seto toa politi~ko izliteno |ubri{te nadvor od Makedonija, zaedno so tie {to go donesoa.

I na krajot u{te edna{ Vi posakuvame uspeh vo Va{ite iskreni nameri da se onevozmo`i i da ne se valka svetoto ime na VMRO - izvornata.