Toni Kitanovski, xezist

GALI^KATA ZURLA I TAPAN TKAAT XEZ-KVALITET

Pi{uva: Jasminka MARKOVSKA

  • Koga pred nekolku godini slu{nav muzika od gali~ka svadba, sfativ kolkava e goleminata i na ovaa muzika. Vedna{ voo~iv deka taa e na isto ramni{te so najsovremenata avangardna klasi~na muzika ili so najsovremeniot xez
  • Na~inot na koj gi oblikuvam muzi~kite frazi doa|a od govoreweto na mojot maj~in jazik, makedonskiot, i toa ne mo`am da go izbiri{am. Toj na~in na muzicirawe me izdvojuva od preostanatite muzi~ari
  • Vo Makedonija ima odli~ni muzi~ari, no tie ne se prezentirani kako {to treba. Toa e golem problem dokolku sakame da imame umetnici, izveduva~i i kompozitori koi }e bidat vklu~eni vo svetski dvi`ewa

Toni Kitanovski e eden od retkite muzi~ari koi vo zemjava ve}e dolgo vreme se zanimava so xez-muzikata (raboti sovremen xez) i od kogo, zaedno so negovite gosti, sme imale mo`nost da gi slu{neme najdobrite xez-koncerti vo zemjava so najdobrite xez - muzi~ari na planetava. Kitanovski se ima {koluvano vo Berklee College of Music vo Boston, no pred toa, vo Makedonija, ima u~eno kaj Dragan \akonovski-[pato.

Dobro e {to prestojuvav vo Amerika, vo tatkovinata na xezot, veli Kitanovski. Vo Amerika bev vo tek so postojanite slu~uvawa, promenite vo xezot, bidej}i tamu sekoj den se menuva taa muzika. [koluvaweto za xez -muzikata i za site vidovi sovremena klasi~na muzika kaj nas e mnogu problemati~no. Ne postoi nekoja institucija {to se zanimava so vakov vid muzika. Osven informaciite za toa {to se slu~uva denes vo svetot vo ova pole na muzikata, drugo ni{to nemame. Vo celiot dvaesetti vek, posebno od vtorata polovina, ova se javuva kako golem problem. Mladite lu|e na Muzi~kata akademija, pak, mo`e da dobijat samo osnovni teoretski znaewa, pa vo osnova slabo ja poznavat muzikata na izminative dva veka. Isto taka, iako vo Makedonija ima odli~ni muzi~ari, tie ne se prezentirani kako {to treba. Toa e golem problem dokolku sakame da imame umetnici, izveduva~i i kompozitori koi }e bidat vklu~eni vo tie svetski dvi`ewa.

OD MUZICIRAWETO SO....

Nat Su e saksofonist (toj e od Kamerun, no `ivee vo [vajcarija) i slu~ajno, nekade vo isto vreme bil vo istoto {kolo, vo Berklee College of Music, vo Boston, kako i Toni Kitanovski.

Xezot e mnogu raznoviden. Lu|eto, pak, koi go rabotat so strast i qubov se idninata na xezot.

Za mene golemo iskustvo be{e sorabotkata so Nat Su Trio. ^lenovite na ovoj bend se odli~ni muzi~ari, a svirat mejn strim - xez (main stream). Ovoj vid xez go nemav svireno poslednive deset godini i mi be{e drago da se vratam povtorno na taa muzika {to mnogu ja sakam. Sorabotkata so {vajcarskoto trio ne be{e od tipot jas da sviram moja muzika, a Nat su svoja, taa be{e mnogu suptilna. Svirevme eden stil vo xezot. Mojot stil be{e razli~en od nivniot, no pri krajot na kocertite niz Makedonija, poradi me|usebnoto vlijanie, jas li~ev na niv, a tie na mene. ^lenovite na Nat Su Trio bea voodu{eveni od Makedonija i tie planiraat letovo da se vratat kaj nas, ovoj pat kako turisti. Osobeno tapanarot na bendot, Dieter Ulrich, koj e dosta vlijatelen istori~ar na umetnosta, koj be{e voodu{even od Ohrid. Na prvi april vo MNT nastapivme kako orkestarot na Toni Kitanovski i so Charlie Mariano. Charlie Mariano e 77-godi{en saksofonist, edna od malkuminata `ivi legendi na xezot. Interesno be{e {to cel mal orkestar makedonski muzi~ari nastapuvaa so eden muzi~ar od takov svetski rang, ni veli Toni Kitanovski.

Serijata koncerti, vsu{nost, zapo~na vo noemvri minatata godina. Kako organizatori se javija "Bagi - mjuzik", Direkcijata za kultura i umetnost, MKC (na onoj so Mariano), Pro Helvetia (na onie so Nat Su Trio {to se odr`uvaa niz cela zemja). Prviot koncert na Toni Kitanovski be{e so Greg Hopkins, truba~ i kompozitor. Nego kaj nas ne go znaeja, a malkumina i vo svetot go znaat, bidej}i pozadi nego ne postoi marketing-ma{ina. Toj spored mene, veli Kitanovski, e najdobar xez-truba~ na planetava. A toa be{e prvpat na{i muzi~ari da svirat vrven amerikanski xez.

Ovoj koncert be{e imenuvan kako "Toni Kitanovski Greg Hopkins kvartet" i be{e vo organizacija na "Skopsko leto", na Direkcijata za kultura i umetnost na grad Skopje.

FOLKLORNOTO VO XEZOT

Na pra{aweto dali i kolku makedonsko vnesuva vo svoeto muzicirawe, Kitanovski veli:

Da, vnesuvam, no nikoga{ namerno. Sekako, celta ne mi bila taa. Nikoga{ namerno go nemam iskoristeno na{iot folklor. Sepak, vlijanieto od tipovite muzika {to gi slu{am imaat vlijanie vrz moeto muzicirawe. Na~inot na koj gi oblikuvam muzi~kite frazi doa|a od govoreweto na mojot maj~in jazik, makedonskiot, i toa ne mo`am da go izbiri{am. Toj na~in na muzicirawe me izdvojuva od preostanatite muzi~ari. Od druga strana, nikoga{ ne sum ja ~epkal narodnata muzika, bidej}i mnogu sum ja po~ituval. I koga pred nekolku godini slu{nav muzika od gali~ka svadba, sfativ kolkava e goleminata i na ovaa muzika. Vedna{ voo~iv deka taa e na isto ramni{te so najsovremenata avangardna klasi~na muzika, so sovremenata klasi~na muzika, ili so najsovremeniot xez. Jas sekoga{ komponiram za da gi pomrdnam granicite, najprvin svoite granici za, mo`ebi, da uspeam da stignam, da bidam vo tek, da gi ulovam sekojdnevnite promeni {to se slu~uvaat vo xezot. No, toa mi e mnogu pote{ko, bidej}i sega sum ovde.

ZA FESTIVALITE

Bi bilo fino ako vo Makedonija vo sekoj grad ili grat~e ima xez-festival. Sum nastapuval po razni mesta niz zemjava i znam deka lu|eto se `elni za sekakov vid kultura. Na site moi nastapi salite bile polni, bidej}i lu|eto retko imaat mo`nost da slu{aat xez vo `ivo. Na primer, vo Ki~evo pred eden mesec svirevme so grupata Nat Su Trio. Ovde ne se slu~il nikakov koncert, nikakov kulturen nastan ve}e deset godini. Bevme i vo Strumica i tamu lu|eto ni ka`aa deka vo ovoj grad vtorpat se slu{a xez vo `ivo. Bevme i vo Ohrid kade blagodarenie na postoeweto na eden dobar xez-klub "Xez - in" (Jazz inn) rabotite stojat mnogu podobro. Ovoj klub e toj {to ja vr{i kulturolo{kata funkcija. Minatata godina nastapiv na Festivalot vo Kumanovo kade site ve~eri be{e prepolno. Isto taka, Xez-festivalot vo Skopje napravi ogromna rabota. Koga jas bev tinejxer, problem be{e i da se najde xez-plo~a i da se vidi xez-muzi~ar, a za da dojdam do ovaa muzika patuvav i do Germanija kade kupuvav plo~i. "Skopskiot xez-festival" be{e mo`nost da se vidi vistinski xez-muzi~ar vo `ivo. Nikoga{ ne e premnogu da se ima xez-festivali, kako {to ne e premnogu od kultura. Raspredelbata na sredstvata vo kulturata, spored mene, ne e vo red. Odredeni institucii dobivaat mnogu pogolemi sredstva otkolku {to im se potrebni, a nekoi (ima, na primer domovi na kultura) ne mo`at da si gi platat duri ni smetkite, ili malite gradovi dobivaat malku ili voop{to ne dobivaat materijalna pomo{. Sega sme vo nekakva tranizcija, vo nekoj si period na demokratija, vo koj{to mislam deka umetnicite kako najzasegnati za kulturata vo ovaa dr`ava, pa i drugite, dovolno ~esto ne odat po tie demokratski sistemi za da si obezbedat pojaka kultura. Smetam deka lu|eto koi rabotat so tie sredstva ne se dovolno zasegnati za toa da se pretstavuva nekakov kvalitet i kulturan kontinuitet. Ako postoi samo edna Muzi~ka akademija i toa samo za eden vid muzika i za samo odreden broj lu|e, a vo Makedonija ima dva miliona `iteli, toa sekako ne e dovolno za edna zemja.

MUZI^KA BESPROSTORNOST

Xezot e posebno privle~en za muzi~arite poradi toa {to vo sebe sodr`i elementi od celata svetska muzika. Vo ovoj vid muzika, muzi~arot e sloboden da bira i sklopuva segmenti od drugite muziki, so {to xezot postojano se menuva.

Sekoj vid muzika ne e vrzan za odreden prostor, veli Toni Kitanovski. Se razbira, nas bi ni bila po~udna muzikata od folklorot na Bali, na primer, ili muzikata od nekoj egzoti~en ostrov, me|utoa toa e muzika na ~ovekot, muzika na site lu|e na ovaa planeta. Spored toa, nitu edna muzika ne ni e dale~na, nitu na{ata e tolku dale~na za lu|eto od koe bilo drugo mesto od svetot.

Kaj nas i sekade vo svetot kako problem se javuva golemata komercijalizacija na kulturata, a najmnogu vo muzikata. Toa e edna marketing{ka ma{inerija {to promovira muzika {to e sozdadena za da se prodade, da pravi pari, a nema re~isi nikakva kulturolo{ka funkcija. Kaj nas, na televizija se gledaat spotovi so stranska muzika, a od klasi~nata ili etno-muzikata se gleda samo eden mal segmant {to vsu{nost e najmalku va`en. Sepak, odli~na uloga odigraa piratskite diskovi.

Koga se vrativ od Amerika, ka`uva Kitanovski, blagodarenie na piratskite diskovi, vidov deka ovde mladite lu|e gi slu{aat istite raboti {to se slu{aat vo Amerika, {to e mnogu va`no. Da ne be{e piratstvoto nikoj nema{e da znae {to se slu~uva vo sferata na xezot vo svetot, i toa ne samo so xezot, tuku i so drugite tipovi muzika. Dobro e {to pove}e ne se slu{a samo anglosaksonskata muzika i {to makedonskata pop-muzika se vivna. Xezot, pak, budi golem interes kaj mladite, no i kaj postarite. Sepak, ako ne sme vo mo`nost da pravime koncerti ili xez-festivali, sekako mediumite treba da ja vr{at promotivnata i edukativnata uloga. I namesto vo Parlamentot da se rasprava (po nekolku dena) za toa do kolku da rabotat kafuliwata, treba pove}e da se pravat muabeti za problemite vo kulturata, posebno za sostojbata na kulturnite rabotnici i na umetnicite {to se na nisko nivo, i za onie onie koi se na po~etok ili koi razmisluvaat da po~nat da se bavat so umetnost.

Vo osnova, sekoja deseta godina se pojavuva nov xez stil. Vo xezot, stilot e toj {to se menuva. Pova`ni pravci se: tradicionalniot xez, potoa sving (swing), bi-bap (be-bop), kul - xez (cool jazz), mejn strim (main stream), sloboden - xez (free jazz), sovremen - xez (contemporary jazz), avangarden - xez (avantgarde jazz). Va`no e da se ka`e deka muzi~arite se izrazuvaat na svoj originalen na~in i deka ne postoi star ili nov xez. Nema xez koj{to e ponapreden od stariot i ~esto se slu~uva najstarite vidovi xez da zvu~at poavangardno otkolku novite.

Skopskiot xez-festival pove}e e svrten kon avangardata i kon toa {to e novo vo xezot. Zna~i ne & se dodvoruva na publikata i e ume{no koncipiran.