KIDNAPIRAN I MA^EN OD SVOITE

Nezadovolen od komunisti~kiot re`im, toj u{te kako student, vo 1951 preku Gevgelija bega za Grcija. Vo Grcija e zatvoren dve godini po begalskite logori na gr~kite ostrovi. Toga{niot re`im kon begalcite, posebno kon makedonskite nacionalisti bil mnogu strog, ednostavno kako zatvor. Po dolgo ispituvawe, Grcite mu dozvoluvaat da otpatuva so brod na Brazilija. Toj ja izbira Brazilija za da bide podaleku od komunizmot, koj ve}e vladeel vo polovina Evropa.

Tamu ostanuva pet godini i, me|u malkute makedonski iselenici, e poznat kako propagator na makedon{tinata. Mnogumina od niv bile pod gr~ko vlijanie na koe Dragan se sprotivstavil, sakaj}i da im doka`e deka nie ne sme nitu Grci, nitu Bugari, tuku samo Makedonci.

Golemata geografska oddale~enost od Makedonija, po pet godini, go privlekuva nazad kon Evropa i toj doa|a vo Pariz, kade {to se zapi{uva na Sorbonskiot fakultet. Celoto vreme go minuva vo bibliotekite, otkrivaj}i novi dokumenti za Makedonija. Vo toa vreme se sprijateluva so albanskiot kral vo ekzil Leku Zoglu, koj isto taka studiral na Sorbona. Leku duri finansiski mu pomagal na Dragan, koj bil prakti~no bez pari, odnosno so mnogu mala francuska emigranska pomo{.

Kon krajot na pedesettite godini po~nuva negovata politi~ka aktivnost vo Evropa. Izdava pet nacionalni vesnici kako "Makedonska zora", "Makedonska iskra", "Makedonski zbor", no najpoznat e "Makedonska nacija", {to go izdava vo Minhen od 1970 do 1977 godina, koga jugoslovenskata UDBA mu ja uni{tuva pe~atnicata. Isto taka organizira pove}e akcii i zdru`enija na Makedonci-emigranti niz Evropa. Najpoznata organizacija e DOM, Dvi`ewe za obedinuvawe na Makedonija, koja se ra{iri vo Avstralija i Kanada. Pritoa postojano be{e progonuvan od UDBA, a vo pomala mera od gr~kata i bugarskata tajna slu`ba.

Vo 1973 godina e izdadena naredba od UDBA, Dragan Bogdanovski da se fati `iv i donese vo Jugoslavija. Pet godini toj `ivee vo stroga ilegala, menuvaj}i go postojano mestoto na prestoj i UDBA ima{e golemi maki za da go fati. Francuskata tajna slu`ba mu veli deka mu prestoi kidnapirawe i zaradi toa mu dava dva stalni pridru`nika. Po izvesno vreme, na Dragan mu dosadila postojanata pridru`ba i im rekol da se povle~at. Toa bila negovata kobna gre{ka. Po kratko vreme, vo 1977 god., toj e kidnapiran od edna specijalna grupa na Makedonci-komandosi vo Pariz, vo besoznanie e doveden do Qubqana, od kade {to so voen avion e prefrlen vo Skopje.

Dve godini bil vo istra`en zatvor, vo podrumite na policiskata ku}a na Solunskata glava, duri 30 policajci go ~uvale. Bil tolku izoliran i strogo ~uvan taka {to edna{, koga go nosele od Solunska glava za Skopje, duri probal da ripne od helikopterot. Nemal nikakov kontakt nitu so advokat, nitu so semejstvoto, nitu so prijatelite. Po dve godini soslu{uvawe, na zatvoren sudski proces bil osuden na trinaeset godini strog zatvor vo "Idrizovo". Obvinitelot Trpenovski baral 15 godini zatvor, od koi Dragan odle`uva skoro edinaeset.

Vo svojata dolgogodi{nata emigracija, toj nema napraveno nikakov teror, negovo oru`je bilo peroto i bil kidnapiran samo zaradi svoeto pi{uvawe.

Negoviot veren sekretar na DOM, Blagoja [abevski be{e ubien vo 1973 god. vo Minhen, se pretpostavuva od UDBA. Vo "Idrizovo" ima mnogu pi{uvano, no, za `al, site napisi mu gi uni{tila policijata, ili ima ne{to ostanato vo arhivite na policiskoto dosie.

Po izleguvaweto od "Idrizovo" vo 1988 god. `ivee u{te edna godina vo Skopje, kade {to e pod postojano demnewe na policijata. Konstantno pi{uva, no policijata postojano vleguva vo negoviot stan, mu gi zema rakopisite, a ~estopati mu ja rasipuva i ma{inata za kucawe.

Nezadovolen od ovie {ikanirawa, Dragan ja napu{ta Makedonija i odi vo [vedska kade {to dobiva emigrantski status, stan i socijalna pomo{.

Vo po~etokot na 1990 godina ja formira partijata DPMNE, vo maj istata godina go povikuva Qup~o Georgievski vo Minhen i go nazna~uva za pretsedatel, a Zmejkovski za sekretar. Samite podgotovki za formirawe na DPMNE se vr{ea vo Berlin kade {to za Partijata ima{e i lu|e i pari. Na Osnova~koto sobranie, vo juni, ne dojde bidej}i se pla{e{e da ne bide povtorno zatvoren. Dojde eden mesec podocna i mnogu pridonese za uspehot i masovnoto ~lenstvo vo Partijata.

U{te pri osnovaweto na Partijata, vo nea se infiltrira Tajnata makedonska policija, ostatokot od ozloglasenata UDBA, koja uspea da go rasturi celoto rakovodstvo na VMRO-DPMNE, za od nego da ostanat samo Qup~o i Zmejkovski, a podocna se priklu~i i Dosta.

Vo oktomvri 1991 god., Dragan ja napu{ta Partijata, bidej}i kaj Qup~o ja otkriva van~omihajlovisiti~ka ideologija. Toa ne mo`e{e da go podnese, bidej}i celiot svoj politi~ki `ivot, preku 50 godini, se bore{e za edna ~ista Makedonija. Toj nema{e nikakva naklonetost kon niedna sosedna zemja, nitu kon Srbija, nitu kon Bugarija. Vo 1993 godina, pod policiski pritisok, ja napu{ta Makedonija (bidej}i vo me|uvreme formira druga partija vo Prilep) i s# do svojata smrt, vo maj 1998 godina, ostanuva vo [vedska. I pokraj toa {to be{e te{ko bolen, poslednata `elba mu be{e vo maj da dojde kaj mene vo Ohrid. Sepak, smrtta be{e pobrza i vo vozot vo Danska toj umira.