TENKITE FIDANKI NA PIJANE^KATA REPUBLIKA

Dedo Ilo, me|u drugoto, go zapoznal Mustafa Brze deka toj }e & se sprotivstavi na ruskata vojska koja se nao|ala vo ]ustendil za da go zazeme Pijanec i negovata nahija. Isto taka, na Mustafa Brze mu bilo veteno deka na nitu eden Tur~in nema da mu se slu~i ni{to lo{o i deka niv }e gi tretiraat isto kako i Makedoncite.

Vo me|uvreme, kuriri po site pijane~ki sela ja rasprostranuvale vesta deka Dedo Ilo pristignal vo Carevo selsko (Pijanec), za da mu stavi kraj na ropstvoto i deka celoto tursko naselenie ja iska`alo svojata gotovnost da go predade svoeto oru`je i da se pokori na donesenoto re{enie.

Po ovoj ~in Dedo Ilo go povikal Dimitar Pop Georgiev, negov star prijatel i soselanec od Berovo, da dojde vo seloto Dolno Crkvinec i so svojata ~eta da izvr{at razoru`uvawe na turskiot asker i na turskoto naselenie vo pijane~kiot kraj. Pokanata bila prifatena so zadovolstvo. Vojvodata Dimitar Pop Georgiev doa|a vo seloto Dolno Crkvinec so svojata ~eta kade {to bil mo{ne srde~no pre~ekan i smesten vo {tabot na Dedo Ilo, a negovite ~etnici vo okolnite ku}i. Istiot den po pristignuvaweto na ~etata na Dimitar Pop Georgiev vo s. Dolno Crkvinec, pristignala vest deka i pro~ueniot vo celo Pijane~ko, Ajduk Suqo od seloto Zvegor ja iska`al svojata pokornost, pokornosta na negovite soselani i na celiot pijane~ki kraj na novata vlast. Po pribiraweto na oru`jeto od celiot Carevoselski region, vojvodite Dedo Ilo Male{evski i Dimitar Pop Georgiev - Berovski, na radost na svoite ~etnici i mnogubrojnoto pijane~ko naselenie, ja objavile slobodata vo ovoj kraj. Na radosta & nemalo kraj, bidej}i toj moment narodot od ovoj kraj i od cela Makedonija go ~ekal mo{ne dolgo. Taka, bez tu|a pomo{, a so sopstveni sili, ovoj kraj bil osloboden od vekovnoto tursko ropstvo.

Po osloboduvaweto na Pijanec od turskoto ropstvo, {tabot na dedo Dedo Ilo Male{evski i Dimitar Pop Georgiev - Berovski, stacioniran vo s. Crkvinec, svikal sobor na naselenieto, na koj{to prisustvuvale me{tani od site nacionalnosti. Na Soborot odr`an vo Carevo Selo e izbrano pretstavni~ko telo kako najvisok organ na revolucionernata vlast, koe{to se imenuvalo kako "privremena vlada" ili "privremeno upravno telo", a narodot toa go narekol "carstvo".

Novoizbranoto telo na republikansko-demokratskata vlast bilo sostaveno od 11 ~lena i toa: Ivan Pop Ikonomov, Angel Stojanov - ^ipev, Nikola Todorov, Mico Trajanov - Kiseli~ki, Mone Arsov, Manoil Pop Kostadinov, Angel Nikov - ^orbaxiski, Mito Nikov - Bojaxiev i Atanas Ivanov, Makedonci, me|u koi i dvajca Turci: Amit Kadijski i Mola Mehmed. Svoite funkcii, ~lenovite na privremenata pijane~ka vlada gi vr{ele preku za taa cel izbrani komisii, sostaveni isto od po nekolku ~lena. Vo sostavot na komisiite, kako i vo samata vlada (upravnoto telo), bil zastapen principot na pretstavuvawe na site narodnosti vo organite na novata revolucionerna vlast. Vo sostavot na privremenata vlada, kako nejzini neposredni izvr{ni organi bile kosmiite: za snabudvawe so hrana na ~etite na Dedo Ilo - Male{evski i Dimitar Pop Georgiev - Berovski i na naselenieto vo Pijanec, za odr`uvawe na javniot red i za finansii. Privremenata vlada vo Carevo Selo, za vreme na svojata uprava donela i nekolku akti.

So eden takov akt e izvr{en i popis na dobitokot. Na ovoj na~in, komisijata za prehrana mo`ela da izgotvuva planovi za prehrana, za potrebite na ~etite na Dedo Ilo i Dimitar Berovski.

Vo po~etokot na mart 1878 godina, bile sprovedeni i izbori za selski sovetnici - stare{ini, kako izvr{ni organi na revolucionernata vlast. Mnogu od niv bile odgovorni i na jatacite {to gi imalo vo nekolku sela, i toa vo: selata O~ipala, Crkvinec, Carevo Selo, Zvegor, Vir~e, Trabotivi{te, Nov Istevnik i Razlovci. Me|u izdadenite akti, posebno mesto & pripa|a na molbata ispratena od strana na privremenata vlada, od imeto na 40 makedonski i muslimanski sela, do ruskata komanda vo Sofija, so cel del od ruskata armija da pristigne vo Pijanec, koja{to privremeno trebalo da gi {titi granicite na ve}e sozdadenata Pijane~ka Republika, poradi ostrite merki {to gi podgotvuvala turskata vlast protiv revolucionernata vlast vo Pijanec. No, poradi voeni i diplomatski pri~ini, molbata ne dobila pozitiven odgovor i slobodata i `ivotot na tenkite fidanki na novosozdadenata Pijane~ka Republika bile izme{ani so ~uvstvo na zadovolstvo od edna, i so strav i panika poradi negativniot odgovor od Rusite, od druga strana.

Vospostavuvaweto na mesna vlast vo site naseleni mesta vo Pijane~ko, kako i privremenata vlada na reonot so izvesni administrativni institucii, dovelo do sozdavaweto na Pijane~kata Republika. Za postoeweto na Pijane~kata Republika, bugarskiot profesor Dojno Dojnov vo svojot trud "Kresnensko-razlo{koto vostanie", 1878 (vo izdanie na BAN, Sofija, 1970 godina, na str. 43), me|u drugoto podvlekuva: "Kon krajot na mart 1878 godina, regularna turska vojska nastojuva i ja zazema svoevidnata Carevoselska Republika".

Nie ja narekuvame Pijane~ka Republika poradi faktot {to vo nejzinoto vospostavuvawe i rakovodewe u~estvuvale pretstavnici od pove}e pijane~ki sela, a nejzinoto sedi{te bilo vo najgolemoto naseleno mesto i centar na Pijanec, Carevo Selo (dene{no Del~evo) .

So vospostavenite mesni vlasti i prisustvoto na Dedo Ilo, vladeelo spokojstvo me|u celoto naselenie od toj kraj. No, toa spokojstvo bilo naru{eno vo vtorata polovina na fevruari 1878 godina, koga vojvodite Dedo Ilo Male{evski i Dimitar Pop Georgiev - Berovski, so del od ~etite go napu{taat Carevoselsko i zaminuvaat za ]ustendil, po naredba na ruskite vlasti od Sofiskata gubernija i vo vrska so sostaveniot protokol od me{anata voena komisija za opredeluvawe na demarkacionata linija pome|u Gorna Xumaja i Novi Varo{, vo Novopazarskiot sanxak.

Spored toj protokol Carevo Selo, zaedno so selata po dolinata na rekata Bregalnica, trebalo da ostanat pod turska vlast, a spored uslovite vo Dogovorot za primirje vo Odrin "site voeni i drugi vlasti na zavojuvanite strani, ako se nao|aat vo tu|ite zoni, treba da se povle~at vo svoite zoni i da se izbegnuvaat sekakvi nedorazbirawa i neprijatnosti.

Treba da go naglasime i faktot deka Turcite ja izvestile ruskata glavna direkcija, deka vo nivnata zona vo Carevoselsko imalo stacionirana ruska vojska, za {to tie ja smetale ~etata na vojvodata Dedo Ilo. Poradi toa, ruskata vlast vo ]ustendil mu naredila na Dedo Ilo so negovata ~eta da premine vo zonata na ruskata vlast, vostanovena severno od srtot na Osogovskite Planini. Po izborot na Ivan Popov - Ikonomov vo Okru`niot upraven sovet vo ]ustendil, za pretsedatel na Carevoselskata deset~lena komisija bil nazna~en Angel Nikov, viden selanec od toj kraj.