BORBATA ZA SLOBODA POSTOJANO PRISUTNA

Otkako vo Bitolskiot revolucioneren okrug ~lenovite na Organizacijata se podelile na "gruevisti" i na "sarafisti" zapo~nalo samouni{tuvaweto na najdobrite me|u niv. U~itelot Petar Ligu{ev kako sekretar na VMRO vo Bitolskiot okrug vo po~etokot na 1905 godina zaminal vo Sofija i stanal ~ovek na Sarafov. Vo toa vreme \or|i Sugarev e najgolem pobornik za samostojnosta na VMRO i nositel na makedonskata nacionalna svest. Po sredbata so Sarafov, Ligu{ev se vratil vo Makedonija i vedna{ potoa nastanal razdor vo Organizacijata na Bitolskiot okrug. Preovladuvala strujata na Sarafov i na Ligu{ev. Poradi toa za pretstavnik na op{tiot kongres na VMRO vo Rila, od Bitolsko bil "izbran" Sarafov, a ne Sugarev. Zagovorot protiv Sugarev dolgo trael. Vo proletta 1906 godina Petar Ligu{ev ispratil pismo vo ime na Okru`niot komitet do Sugarev vo koe mu se nareduvalo da zamine so ~etata vo Mariovo za da gi neutralizira gr~kite propagandni ~eti. Takvi pisma bile isprateni i do resenskiot vojvoda |akonot Evstatij, kako i do prilepskiot vojvoda Krste Germov - [akir, no tie gi dobile pismata ne{to podocna. Sugarev, so ogled deka zada~ite gi izvr{uval bez prigovor, vedna{ od Smilevo zaminal za Mariovo. Vrvej}i niz selata Sekirani, Loznani, Crnobuki i Beranci, na 22 mart 1906 godina stignal vo seloto Kukure~ani. Ottuka so pismo Sugarev baral sredba so |akonot Evstatij koj se nao|al vo Bitola. Pismoto bilo predadeno na Petar Ligu{ev, koj ne go predal na Evstatij, tuku mu odgovoril na Sugarev deka navodno poradi golemata razdvi`enost na turskata vojska zada~ata mora sam da ja izvr{i.

Od seloto Beranci Sugarev so ~etata zaminal vo seloto Gorno Aglarci i otsednale kaj Ne~o Kobilovski, a potoa zaminale za seloto Paralovo. Vedna{ potoa, Kobilovski gi izvestil zagovornicite za dvi`eweto na Sugarev. Ligu{ev go zapoznal bitolskiot valija, koj ispratil golemo zasiluvawe na edinicite vo Mariovo. Zasilena bila i vojskata vo Prilep, vo Bitola, vo Lerin i vo Voden. Od prilepskiot garnizon zasilenata vojska {to raspolagala so sigurni podatoci za dvi`eweto na Sugarev postavila zaseda kaj seloto Paralovo. Na turskata vojska & se priklu~il albanskiot ba{ibozuk od seloto Oreovo. Sugarev, koj ve}e go otkril zagovorot ne sakal da vleguva vo seloto za da ne nastradaat selanite, tuku od seloto Gnile{ preku mesnosta Kalu|erica se prefrlile nad seloto Paralovo vo mesnosta Strani{te, blizu Paralovskiot manastir. Na prostorot od manastirot do ^ukarite i Suvo Kladen~e, Sugarev i negovite ~etnici nai{le na zaseda i zapo~nale neramna borba so albanski ba{ibozuk i so turska vojska, {to traela okolu tri ~asa. Na 23 mart 1906 godina ~etata na \or|i Sugarev vo sostav od 23 borci bila celosno uni{tena. Predavstvoto i ubistvoto na Sugarev bilo bogato nagradeno od turskite vlasti. Makedonskiot narod za ovoj nastan sozdal brojni pesni za da ne se zaboravat i da ne se povtoruvaat predavstvata.

Turskite vlasti po sekoja cena, bez ogled na silite i sredstvata nastojuvale da go likvidiraat voda~ot na Ilindenskoto vostanie i pretsedatelot na Rilskiot kongres, Dame Gruev. Smetale deka toj podgotvuva novo vostanie, pa anga`irale specijalni sili za da go ubijat. Od druga strana, Dame Gruev po zadu{uvaweto na Ilindenskoto vostanie ostanal vo Makedonija i vr{el obikolka na nastradanite sela za da ja spodeli makata i barem malku da gi potkrepi obeshrabrenite selani. So svoite plameni govori, povtorno im ja vsaduval `elbata za borba, za sloboda. ]e ostane zapamten negoviot govor vo {totuku izgorenoto selo Metimer.

Dolgo vreme turskite vlasti go sledele Dame Gruev. Se obiduvale vo sorabotka so srpski, so vrhovisti~ki, so gr~ki i so drugi ~eti da go zarobat i da go likvidirat. Izdvoile i golemi pari~ni sredstva za potkup, no toj ve{to gi izbegnuval postavenite zamki. Me|utoa, specijalnite turski edinici zasileni so vojska i informirani od predavnicite, za dvi`eweto na Dame Gruev mu postavile zaseda vo blizinata na seloto Rusinovo i na 23 dekemvri 1906 godina vo neramna borba go ubile prvoapostolot na VMRO. Na u~esnicite vo taa borba im bile podeleni 1.000 turski liri, a na oficerite medali i ordeni.

So potkup i sila turskite vlasti uspeale da gi likvidiraat najistaknatite dejci na VMRO, vojvodi i brojni ~eti. Vo tekot na 1904 godina vo 27 boja ~etite na VMRO imale 59 `rtvi, vo 1905 godina vo 47 boja imalo 250 `rtvi. Po sozdavaweto na love~kite bataljoni se zgolemile vooru`enite sudiri, pa i `rtvite. Vo vremeto od prvi mart 1906 do prvi mart 1908 godina bile vodeni 125 boja me|u ~etite na Vnatre{nata organizacija i turskite sili. Vo tie borbi zaginale 575 ~etnici i vojvodi, sedum bile raneti i 44 ~etnici zarobeni. Vkupno od 1904 do 1908 godina turskite sili uspeale na Vnatre{nata organizacija da & gi nanesat slednite zagubi: vodeni se okolu 200 boja, celosno bile uni{teni 10 ~eti, ubieni 900 ~etnici i 50 vojvodi. Bez ogled na prezemenite merki i postignatite uspesi vo dadeniot period postojano funkcionirale okolu 70 ~eti so vkupna brojna sostojba od okolu 1.000 ~etnici.

Mo{ne jasna slika za nacionalnoto samosoznanie po Ilindenskoto vostanie ni dava pismoto na vojvodata Bla`e Krstev - Birin~e, koj pri krajot na 1906 godina do pore~kiot srpski vojvoda Du{an od Bistrica, pi{uva: „Makedonski bora~i bevme i do kraj }e se borime za makedonskiot narod, a ne se borime za Bugarija ili za Srbija i za Grcija. Tije se slobodni i si `iveat me|u nimi i si pijat po ladnite meani. Imaat pravo da pijat oti pobrgo turile krfta. Nie treba, {to sme ot makedonskata zemja, za Makedonija da rabotime oti makedonskite bra}a ginat po pati{tata i makedonskite sestri set obes~esteni ot kletiot Tur~in, mrsniot Tur~in. Vo pismoto do selanite od seloto Cre{nevo, makedonskiot vojvoda Bla`e Birin~eto, pokraj drugoto, pi{uva: „ ... Bra}a, dosta go vlekovme jaremot, vie nas n# prajte Bugari. A, bre bra}a, ni vie ste Srbi, ni nie sme Bugari. Ako se raspra{ate, treba da se fatime za raka, da ne trgame maki ni vie ni nie, da ne strada makedonskiot narod". Bez ogled na anga`iranite turski sili i sredstva kako i na ufrluvaweto na ~eti od sosednite zemji makedonskiot narod ne mo`el da se smiri. Borbata za sloboda bila silna i postojano prisutna. Me|utoa, najgolem protivnik za sozdavawe edinstvo vo makedonskoto revolucionerno i osloboditelno dvi`ewe stanal poznatiot "makedonski sindrom" {to dolgo }e se ~uvstvuva.

Pred nasobranite selani na koi im izgorelo s# {to imale, Dame Gruev go zapo~nal govorot tivko, toplo, so~uvstveno: Ne uspeavme ovoj pat. Toa se slu~uva so sekoj ~ovek, so sekoj narod. Za golemite raboti trebaat golemi sili. Slobodata e golemo ne{to, taa bara mnogu `rtvi; nie ovoj pat ne mo`evme da & prineseme pove}e. No, slobodata si e sloboda, nie pak }e si ja barame; Tur~inot si e Tur~in - nie pak }e go gonime. Sega zasega }e si po~inime malku, a posle pak }e se zafatime. Sega bevme sami, ponatamu ne }e bideme sami, s# nekoi milostivi prijateli }e ni pomognat. No, nie pak na na{ite sili treba da se potpreme, zatoa slu{ajte ovde, go podignal glasot vo zapovedni~ki, site vie }e go soberete oru`jeto i }e im go predadete na va{ite selski na~alnici. Koj }e im go predade na Turcite, sose `ena i sose deca }e mine pod no`. Ovie zborovi skoknale kako iskri od ustata na Dame Gruev, ja rasvetlile mra~nata du{a na selanite i ja razbudile hrabrosta {to vriela vo gradite.