Tekstilcite najslabo plateni

KOMPASOT NE VODI NA ISTOK!?

Pi{uva: Rozita ZAKEVA

  • Periodot na privatizacija na kapitalot, t.e. sozdavawe na akcionerski dru{tva, ovozmo`i golem broj rabotnici da se ~uvstvuvaat izmanipulirani, izla`ani i ostaveni bukvalno na ulica. Se kupuvaa fabriki na list hartija i pritoa mnogu malku se misle{e na obi~niot ~ovek
  • Ovie prostori se dokaz deka namesto da se pribli`uvame kon Zapad, kompasot n# odnel na Istok. Istok, zatoa {to rabotnata raka ovde se pla}a mnogu evtino

Po~vata i klimata vo Makedonija u{te vo minatiot vek uslovile odgleduvawe na tekstilni surovini - pamuk i svilena buba. Ov~arstvoto, koe{to isto taka e razvieno, mnogu odamna pridonelo za razvoj na tekstilot, edna od najstarite stopanski granki na ova podra~je. Vo po~etokot na XX - ot vek se osnovala i prvata rabotilnica za svila vo Gevgelija, vla~arnica za pamuk vo Strumica i pleta~nica vo Bitola. Toa bilo period na manifakturno - zanaet~isko rabotewe.

PERIOD NA TRANZICIJA

Potoa sleduva period vo koj tekstilnata industrija e edna od vode~kite granki na Makedonija. Taka be{e s# do na{eto osamostojuvawe i tranzicijata na kapitalot. Sekako deka pri~ina za krizata vo ovaa stopanska granka e pred s# vo namaluvawe na pazarite za plasman na na{ite proizvodi, zatoa {to tie prete`no se plasiraa na prostorite na porane{na Jugoslavija. Periodot na privatizacija na kapitalot, t.e. sozdavawe na akcionerski dru{tva, ovozmo`i golem broj rabotnici da se ~uvstvuvaat izmanipulirani, izla`ani i ostaveni bukvalno na ulica. Se kupuvaa fabriki na list hartija i pritoa mnogu malku se misle{e na obi~niot ~ovek. Vo ovie deset godini nastana golema brazda me|u onie koi imaat i nemaat. Primer za propa|aweto na najgolemite giganti vo Makedonija e "Makedonka" od [tip, edna od proektot za 25 - te zagubari. Dali navistina ne postoe{e mo`nost za plasman na proizvodite od ovaa fabrika ili nedoma}inskoto rabotewe gi isprazni halite e pra{awe za lu|eto od ovaa bran{a. Rabotnicite se obidoa so {trajk da si go vratat lebot, no bezuspe{no.

EKPLOATACIJA NA TEKSTILCITE

Ako denes otidete vo "Makedonka" }e ve pre~eka samo ~uvar, koj nema da vi dozvoli da go slikate ovoj muzej na prazni hali, obrasnat so trevi. No, zatoa, pred da stignete do "Makedonka" }e minete pokraj nekolku mini-fabriki, so po okolu sto vraboteni. Takvi se: "Gracija", "Albatros", "Briteks", "[tipteks", "Lars", "Silueta", "Mavis" (neka ni prostat onie {to gi zaboravivme). Ovie prostori se dokaz deka namesto da se pribli`uvame kon Zapad, kompasot n# odnel na Istok. Istok, zatoa {to rabotnata raka ovde se pla}a mnogu evtino, okolu 10.000 denari. Ako se zeme predvid deka minatata godina se rabote{e od ponedelnik do petok (od 6 - 18 ~asot, a vo sabota do 14.30 ~asot), a pod pritisok na Sindikatot ova vreme e namaleno, platata e navistina mala. Zatoa {to na primer: edna ko{ula koja ovde se {ie za 5 gm, na germanskiot pazar se prodava okolu 100 gm. Vo tekot na raboteweto, vrabotenite imaat pravo na tri pauzi, i toa edna od 20 minuti, druga od 10 minuti i treta vo vremetraewe od polovina ~as. Se raboti na norma, a dokolku taa ne bide ispolneta postoi opcija i za rabota vo treta smena. Sedumdnevniot godi{en odmor e vistinska nagrada za ovie `eni. Zakonot za rabotni odnosi pak veli deka eden rabotnik treba da odraboti 40 ~asa nedelno, t.e. vo prosek okolu sedum ~asa dnevno, a {to se odnesuva do godi{niot odmor toj iznesuva najmalku 18 rabotni denovi. Ovde, kaj nas, mo`e da se zaklu~uvaat rabotnici, so cel da se skrijat od inspekciskite slu`bi (slu~ajot vo Bitola) i da se raboti onolku kolku {to saka gazdata. Od seto ova se nametnuva zaklu~okot: "Zo{to da odime vo Evropa, koga Istokot ni e mnogu poblizok!?"