So makedonskata "Agro-berza" do evropski standardi ZEMJODELSTVOTO - NA[A VISTINSKA [ANSA Pi{uva: Mileva LAZOVA
V rz osnova na Zakonot za berzi na zemjodelsko-prehranbeni proizvodi donesen na 13 maj 1992 go-dina, od Sobranieto na Republika Makedonija, be{e formirano Pretprijatie za berzansko rabotewe "Agro-berza". Postoeweto na specijaliziranata berza "Agro-berza" se potpira i vrz tradiciite od pred Vtorata svetska vojna, koga vo Makedonija uspe{no rabotele Skopskata berza, kako i specijaliziranite stokovi berzi za zemjodelsko-prenhranbenite proizvodi vo Skopje i vo Bitola.Formiraweto na prvata makedonska zemjodelska berza dojde kako rezultat na dlabokite op{testveni, politi~ki i ekonomski promeni po osamostojuvaweto na Makedonija od po~etokot na devedesettite godini. Golemite zemjodelski kombinati (kako i pove}eto pretprijatija) zafateni od procesot na privatizacija se soo~uvaat so (~esto upotrebuvanoto) nedostig na pari, a dodeka individualnite zemjodelski proizvoditeli maka ma~at da si gi naplatat otkupnite proizvodi, za koi morame da priznaeme, za da se proizvedat, baraat ogromen fizi~ki napor. "NOKAUT" ZA PREPRODAVA^ITE Patot na proizvodot, od proizvoditelite do potro{uva~ite, ima po tri, a ponekoga{ i pet preprodava~i koi ja zgolemuvaat cenata na proizvodot nekolku pati, sekoga{ na {teta na proizvoditelot. Ve}e podolgo vreme ova e javna tajna, no malku se pravi da se nadmine. Pri~ina pove}e za formirawe na Agro-berzata na nekoj na~in be{e i da se "nokautiraat" preprodava~ite koi nekolku godini nanazad bez trud zarabotuvaat mnogu pove}e od proizvoditelite. So funkcioniraweto na Agro-berzata nema sosema da se eliminira sivata ekonomija i {vercot, no sepak so nea proizvoditelite delumno }e si gi realiziraat svoite prava. NEOPHODNA POMO[ Procesot na intenzivirawe na rabotata na Agro-berzata kako edinstveno pretprijatie koe ima zada~a da pomogne vo nadminuvaweto na nepovolnite sostojbi i za pouspe{na primena na pazarniot na~in na rabotewe vo agrokomleksot, ne e ni brz ni lesen. Vo sekoj slu~aj idninata vo plasmanot na zemjodelsko-prenhranbenite proizvodi e preku berzanskoto rabotewe, i toa ne samo vo Makedonija. Toa go poka`uvaat iskustvata vo zapadnoevropskite zemji, kade pove}e godini se vospostaveni visoki standardi za kvalitetot, ceni, ambala`a, dizajn i marketin{kata prezentacija na proizvodite kade {to trgovijata so niv se odviva pred s# preku stokovite berzi. Vo taa smisla i Makedonija sekako treba na sopstveniot agrokomleks da mu pomogne preku Agro-berzata. USPE[NA SORABOTKA Spored Statutot na Berzata, taa e javno pretprijatie vo dr`avna sopstvenost, a svojot praven status mo`e da go promeni vo eden od oblicite na pretprijatijata vo me{ovita sopstvenost {to zna~i deka se sozdadeni povolni zakonski uslovi za vlo`uvawe na kapital od doma{ni i od stranski partneri. Javnoto pretprijatie "Agro-berza" vospostavuva delovni kontakti so stokovite berzi vo zapadnevropskite i drugi evropski zemji, so berzite vo Izmir, Istanbul, so berzite vo dr`avite Bugarija, Romanija i Ukraina, kako i so berzite vo Novi Sad, Qubqana, Belgrad, Budimpe{ta i Holandija. Vo tek e i pretstavuvaweto na ponudata i pobaruva~kata na Berzata preku Internet. Vo ramkite na Makedonija, Agro-berzata isto taka ima ostvareno brojni sredbi, razgovori i prezentacii za funkcijata, na~inot i principite za plasmanot na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi so pove}e zdru`enija na zemjodelski proizvoditeli, zemjodelski kombinati i zadrugi, prerabotuva~ki kapaciteti i trgovski pretprijatija. AKTIVNOSTI Osnovnata cel na Javnoto pretprijatie "Agro-berza" e organizirano povrzuvawe i posreduvawe vo ponudata i vo pobaruva~kata na zemjodelsko-prenhranbrenite proizvodi, unificirawe na pravilata na odnesuvawe na berzanskiot promet, formirawe na pazarna cena, ureduvawe na edinstven sistem na standardizacija, ispituvawe na pazarot (ponuda i pobaruva~ka) i markenti{ki uslugi. Vo ramkite na Agro-berzata se realiziraat pove}e aktivnosti me|u koi se sklu~uvaat dogovori za kupoproda`ba na stoki me|u postojnite i privremenite ~lenovi na berzata, se donesuvaat berzanski primeroci, se organizira aukciski na~in na proda`ba, odnosno javno naddavawe za kupuvawe na neunificirani i netipizirani proizvodi. Potoa se vr{i ispituvawe na pazarot, se davaat informacii za sostojbata na ponudata i pobaruva~kata na stokite i se analizira dvi`eweto na berzanskite ceni vo odreden period. Istovremeno, Agro-berzata vr{i markenti{ki uslugi, kontrola na kvalitetot i kvantitetot na proizvodite soglasno so berzanskite primeroci, skladirawe na proizvodite, organizirawe transport, otpremuvawe i doopremuvawe na proizvodi. Isto taka, Agro-berzata organizira doma{ni i me|unarodni saemi i izlo`bi na zemjodelski proizvodi, a vr{i i drugi raboti voobi~aeni za produktnite berzi. Za site koli~ini {to dosega se nudat odnosno se pobaruvaat preku Agro-berzata, se vr{i analiza i vo kontaktite so dvete strani (prodava~ i kupuva~) so posredstvo na Agro-berzata, se sklu~uva berzanski dogovor so site uslovi za koli~ina, kvalitet, ambala`a, na~in, dinamika na isporaka. NEIZBE@NI PROBLEMI Republika Makedonija kako zemja vo tranzicija se sre}ava so seriozni problemi vo nadvore{na trgovska razmena poradi gubeweto na pazarite na prostorot na porane{na SFRJ, a poradi barierite koi se prisutni izvozot stagnira i se namaluva, {to so ogled na maliot doma{en pazar, nepovolno vlijae vrz proizvodstvoto i sostojbata na platniot bilans. Dokolku se zeme predvid vkupnata sostojba vo stopanstvoto i nizata problemi koi postojano go sledat, i Agro-berzata se soou~uva so nekoi od niv: nemawe soodveten magacinski prostor, podobro prerabotuvawe na proizvodite i podobar imix {to mnogu vlijaat na izvozot. Poradi ova, osnovna cel na ekonomskata politika e zgolemuvawe na izvozot. Za potrebite na proizvoditelite na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi, vo nasoka na dobivawe na pogolemo i pokvalitetno proizvodstvo, izraboteni se 13 pilot-programi za: grozje, za jabolka, za proizvodstvo na jagne{ko meso i ov~o belo sirewe, za pe~urki, za oriz, za kompir, jajca za konzumirawe, za domati, piperki i krastavici vo oran`erii itn. Ovie pilot-programi sodr`at izbor na vidovi i sorti, tehnologija na proizvodstvo, berba, ~uvawe, pakuvawe, kako i ekonomski efekti koi treba da se postignat. ^LENOVI ^lenovi na Agro-berzata mo`e da bidat pretprijatija, zemjodelski zadrugi, individualni zemjodelski proizvoditeli i drugi pravni i fizi~ki lica {to vr{at dejnost na proizvodstvo, prerabotka i promet na zemjodelsko-prehranbeni proizvodi. ^lenuvaweto mo`e da bide postojano ili povremeno. Dosega vo Agro-berzata se za~leneti nad 30 ~lenki koi nudat ili pobaruvaat razli~ni proizvodi. Za izvr{enata usluga Agro-berzata napla}a nadomestok od 0,7 otsto od vrednosta na prodadenata, odnosno kupenata stoka za ~lenkite, ili eden otsto dokolku komitentite ne se ~lenki. ^lenarinata iznesuva 2.000 denari godi{no za individualnite zemjodelski proizvoditeli, a za pretprijatijata 5.000 denari godi{no. DEJNOSTI Vo ramkite na Agro-berzata se realiziraat pove}e aktivnosti me|u koi se sklu~uvaat dogovori za kupoproda`ba na stoki me|u postojnite i provremenite ~lenovi na berzata, se donesuvaat berzanski primeroci, se organizira aukciski na~in na proda`ba, odnosno javno naddavawe za kupuvawe na neunificirani i netipizirani proizvodi. Potoa se vr{i ispituvawe na pazarot, se davaat informacii za sostojbata na ponudata i pobaruva~kata na stokite i se analizira dvi`eweto na berzanskite ceni vo odreden period. Istovremeno, Agro-berzata vr{i markenti{ki uslugi, kontrola na kvalitetot i kvantitetot na proizvodite soglasno so berzanskite primeroci, skladirawe na proizvodite, organizirawe transport, otpremuvawe i doopremuvawe na proizvodi. Isto taka, Agro-berzata organizira doma{ni i me|unarodni saemi i izlo`bi na zemjodelski proizvodi, a vr{i i drugi raboti voobi~aeni za produktnite berzi. |
|