RANLIVOSTA NA MAKEDONIJA

Site ja napa|aat, ne ostana ~ovek da ja brani, iako napa|a~ite ne begaat. Ne vi se ~ini deka vremeto na estradnite peja~i, e zameneto so vremeto na estradnite intelektualci? Muabeti i TV - raspravi rasko{no se tro{at na sporedni koloseci, tamu kade {to "politi~kite vozovi" odamna ne odat, a prugite - "zarasnati" vo pirej?! Grubiot govor na napa|a~ot mu se vra}a so arogantnosta na napadnatiot.

Ne znam, pa mo`ebi taka treba i da bide? Znam kako se odnesuvaat bogati i zadovolni gra|ani vo edna dr`ava: site si ja gledaat svojata rabota, a tu|ata im ja ostavaat na politi~arite. Kaj nas, tu|ite gajliwa se svoina na gra|anite.

Etiketi, etiketi kolku saka{ i za kogo saka{. Intelektualci etiketiraat intelektualci, bez oko da im trepne i ne ja merat koli~inata na lagite i na licemerieto so koe odat na "frontot na zlobata i omrazata". Kaj nas ve}e nikomu ne mu teknuva, od kade doa|a na{ata makedonska ranlivost, taa zaedni~ka "Ahilova peta" za site kade i da sme, kolku i da sme i {to i da sme.

Obedineti vo prokletstvoto lu|eto ne sfa}aat deka uveruvawata se mnogupati poopasen neprijatel na vistinata od lagata. Duhovnoto se raspa|a pred materijalnoto, koe e ve}e raspadnato!

Mnogu te{ki premre`ija n# o~ekuvaat, pote{ki duri i od onie za koi dosega pi{uval Kole ^a{ule, nurkaj}i vo istorijata da ni ja pretska`e idninata. Mi zabele`uvaat prijateli, oti sekoga{ koga }e mi se dade prilika, ja falam Grcija. Treba li da objasnuvam zo{to, ili vie toa sami go znaete? Gledajte {to pravat denes Grcite: najprvo, go imaat eden umen, razumen Simitis, superevropski orientiran, bez malku pakost, so golemo racio za svojot narod i gr~kata istorija, toleranten za opozicijata, so edna edinstvena navigaciska `elba, da ja naso~i Grcija vo pravecot na posakuvanata politi~ka i ekonomska stabilnost.

Opozicijata vo Makedonija, so seto (ne) iskustvo od samo desetina godini, sekoga{ imala cel da omalova`i i da urne za sekoga{ da prodol`i od urnato, a ne od izgradeno. Takvite politi~ki nesre}i ne se mali, osobeno ako mo`at da se vidat od satelit, kako {to se gleda Kineskiot yid.

Znaete li kako e "ustroena" Slovenija vo ovaa dekada, apsolutna nezavisnost? Eden prijatel koj ~estopati e vo Qubqana tvrdi deka doa|a vremeto koga Evropa }e u~i od Slovenija! A, nie zamislete, so inaetot {to go imavme, pedeset godini kako da ja u~evme Slovenija da u~i od nas!? Pa, lu|e, koj ni e vinoven koga samite si go iskrivokol~uvame `ivotot i sebesi!

]e se slu~i li noviot Premier, da mu napravi priem na stariot. Malku morgen! Vo Slovenija se slu~i: na Drnov{ek mu napravija. Evropa toa go vide i go ceni kako vrvna parlamentarnata demokratija. Za "iska~uvawe na takov vrv, potrebni se vistinski politi~ki planinari". Slovenija gi ima!

I Qub~o, i Branko, i Zingo, i Penov i Gu{terov... prosto ne sakaat da vidat deka golemiot problem za Makedonija e i }e bide ~ekaweto vo red za Evropa. A, toa {to podrazbira? Polna vnatre{na disciplina, nezavisna od rasteglivata vernost na politi~kite partii!

Makedonija nikoga{ ne e i ne mo`e da bide "crno-bela". Taa e sekoga{ samo mozaik na vreme, nastani, lu|e i prostor {to se soedineti so edna papo~na vrvca. Me|utoa, na{eto istorisko zaostanuvawe po nastanite, n# napravija zlo`nici na predrasudite. Nie kroevme voda~i - vojvodi, voda~i - narodni heroi, voda~i - revolucioneri. I mo`ebi ne be{e lo{o. Toa ni go bara{e vremeto, i nie mu go "dadovme" za{to nemavme relevantni mo`nosti da sozdavame politi~ari. Sega sme vo eden "tret period", na{ i ni~ij drug. Morame da go iskoristime za da izgradime vistinski li~nosti. Ovie {to sega gi imame, Qub~o, Branko, Penov, Gu{terov, Trajanov sepak se pioneri od u~ili{nite klupi.

^udno funkcionira umot na politi~arite. [to ako s# im prodademe na Grcite: banki, fabriki, telekomunikacii, rafinerii. Kade toga{ vo ovaa zemja {to si ja zamislivme kako "centar na svetot" }e ima mesto za Srbite, Albancite, Bugarite, pa i Turcite?!

So site, no bez favorit {to }e te napravi zavisen, zo{to duri toga{ si najmalku svoj! Vaka rezoniraat [vajcarcite, koi kako starite dobri kroja~i "tripati merat, edna{ se~at". Iskreno, nie s# u{te nemame forma {to mu odgovara na 21 vek.

Strav mi e, tie {to n# "qubat" da ne se pretvorat vo vodeni~arski kamen okolu nejakiot makedonski vrat. A, toj pale`niot, te`i. Vo Ohrid, vo svoe vreme pred Gligorov, znaete {to ni pora~a Milo{evi}. Neodamna, vo Skopje, sve`a vi e molitvata na Stojanov, a da ne zboruvam za zagri`enosta na Jorgos Papandreu. Ne, ne e vo pra{awe konvencionalnata "retorika", vo pra{awe e realnata simbolika. Ranlivosta na Makedonija e kako "bo`jite pati{ta". Nikoga{ ne se znae od kade doa|a!