I NA ALBANCITE NE IM ODGOVARA KAKVA BILO MAKEDONIJA

ZIBERI: To~no e deka tie {to se nedovolno upateni vo politi~kite slu~uvawa vo Makedonija te{ko ja pravat razlikata me|u ovie dve partii, zatoa {to programskite opredelbi na dvete partii vo mnogu to~ki se sli~ni, ako ne i identi~ni. I dvete partii prete`no sobiraat ~lenovi od albanska nacionalnost vo Makedonija i programskite opredelbi se izraz na politi~kite barawa na ova gra|anstvo. Ottuka proizleguvaat na{ite sli~nosti vo opredelbite za unapreduvawe na pravata na Albancite vo Makedonija, po~nuvaj}i od jazikot, obrazovanieto, kulturata itn. Se razlikuvaat po mnogu drugi ne{ta. Vo prv plan, vo odnos na na~inot na koj treba da se ostvarat tie barawa. ^estopati vo minatoto DPA izleguva{e od programskite opredelbi vo nivnite barawa i nastojuvawa za unapreduvawe na polo`bata na Albancite. I vo ednata i vo drugata programa op{ta opredelba e unapreduvawe na polo`bata na Albancite. No, vo svoeto prakti~no deluvawe tie ~esto imaat devijacii od vakvite opredelbi vo smisla na toa deka Makedonija treba da se kantonizira, federalizira, da se sozdadat paravoeni sistemi na deluvawe, deka Sobranieto na RM i instituciite se vsu{nost ma{inerija za diskriminacija na Albancite. Ne retko svoite barawa se obiduvaat da gi realiziraat na ulica, so demonstracii, sila, zakani itn. Vo minatoto, pod vlijanie na vakvata struktura, imavme soo~uvawe so organite na redot i ~esto toa gra|anite go pla}aa so `ivot. No, PDP i DPA se razlikuvaat i po drugi pra{awa. Se opredelivme za politi~ko deluvawe vo ramkite na politi~kiot sistem, razre{uvawe na problemite za koi e svesna i makedonskata strana, kako {to e visokoto obrazovanie, upotrebata na simbolite i imame zaedni~ki obidi, problemite da se re{avaat na eden ili drug na~in. Se obiduvame ovie na{i opredelbi da gi nametneme vo ramkite na sistemot i zakonite i {to e najva`no sekoga{ sme tvrdele i povtoruvame deka Makedonija ja smetame kako na{a dr`ava, sakame da ja unapredime i razvivame. Ja sakame Makedonija ne kakva bilo, zatoa {to toa ne im odgovara ni na Albancite, ni na Makedoncite, tuku Makedonija vo ovie granici ekonomski razviena i socijalno pravedna.

ZIBERI: Obidi za obedinuvawe vrz nacionalna osnova nema. Duri pra{awe e i dali treba da ima. Toa bi bilo lo{o i bi sozdalo me|uetni~ki jaz. Na toj na~in od edna strana bi imale blok makedonski politi~ki partii, a od druga blok albanski. Jas sum za toa da ima koordinacija vo aktivnostite i naporite za podobruvawe na polo`bata na Albancite pome|u dvete, uslovno re~eno, najjaki politi~ki partii na Albancite, PDP i DPA. Sekoja vo ramkite na polo`bata {to ja ima, vo ramkite na politi~kiot sistem, kako pozicija ili del od opozicija. Po zavr{uvaweto na parlamentarnite izbori vo 1998 g., ne najdovme jazik za zaedni~ko u~estvo vo vlasta, iako zaedno u~estvuvavme na izborite. DPA cene{e deka i bez nekoi cvrsto utvrdeni dogovori i pravila na igra mo`e da se u~estvuva. Nie cenevme deka vo ovoj blok, kade {to be{e VMRO, DA i DPA ne mo`e da se vklu~ime. Ne sakavme da vlezeme vo takva ekipa i struktura bez odnapred utvrden dogovor za programata i deluvaweto na Vladata vo naredniot ~etirigodi{en period. Vremeto poka`a deka sme bile vo pravo, toa e edna moralna satisfakcija i vremeto e najdobar pokazatel za opredelbite na politi~kite partii. Toa {to ne prifativme da u~estvuvame, smetam deka ne e nekoja {teta. Vsu{nost najgolema pridobivka na politi~kiot sistem, koj podrazbira pove}epartizam e da postoi pozicija i opozicija.

ZIBERI: Pri~inite za neprisustvoto bea razli~ni. SDSM be{e povedena od faktot deka ne go priznava legitimitetot na Trajkovski, za ~ij{to izbor imavme ogromni zabele{ki, pred s# za falsifikat vo albanskiot elektorat. DA ne u~estvuva{e poradi konfliktot me|u niv i VMRO vo celina i poradi akreditacijata na tajvanskiot ambasador. Na{a osnovna pri~ina be{e odr`uvaweto na protestot na studentite od tetovskiot univerzitet i poddr{kata {to nie im ja dadovme. @alime {to sepak Pretsedatelot be{e staven vo situacija da se obrati samo na negovata politi~ka partija, ili na tie {to mu pomognaa da bide izbran. Toa ne e dobro, bidej}i negovoto obra}awe be{e prvo vo Sobranieto. Trajkovski treba{e da ja proceni situacijata i da ne go prifati datumot.

ZIBERI: Ima sli~nosti vo polo`bata na malcinstvata vo ednata i drugata zemja, no ima i razliki. Sli~nostite se vo opredelbite na ednata i na drugata zemja da izgradat demokratski op{testva, kade {to site gra|ani }e se ~uvstvuvaat kako vo nivna zemja i vo opredelbite da ja unapreduvaat polo`bata na malcinstvata. Ako ne drugo, barem vo ramkite na evropskite i me|unarodnite standardi. I tuka postojat sli~nosti, kako {to e slobodata politi~ki da se organiziraat, upotrebata na simbolite itn. Razlikite se realni, trgnuvaj}i od faktot {to brojot na nacionalnostite vo ednata i vo drugata zemja, odnosno brojot na pripadnicite na odredena nacionalnost se razli~ni. Vo Makedonija se raboti za edno golemo malcinstvo, uslovno re~eno, kako {to e albanskoto. Spored oficijalnata statistika, 23 otsto ili pola milion od naselenieto vo Makedonija se Albanci. Vo Albanija situacijata e razli~na, ima golem procent na nacionalno malcinstvo od gr~ko poteklo, no toa e daleku od procentot na Albanci vo Makedonija. Kolku {to jas sum upaten, Makedoncite vo Albanija imaat svoi zdru`enija i politi~ki organizacii, osnovno obrazovanie na makedonski jazik i mislam deka imaat sredni u~ili{ta vo Pustec i prespanskiot region. Gr~koto malcinstvo ima i sredno obrazovanie i vi{i {koli, odnosno obrazovni institucii za podgotovka na kadar za osnovno i sredno obrazovanie. Vo Makedonija, znaete kakva e situacijata. Treba da se ohrabrat vladite na ednata i na drugata zemja, aktuelnite i tie {to doa|aat, da napravat napori za sozdavawe na {to podobar ambient za razvoj na Makedonija ne samo na politi~ki, tuku i na ekonomski i socijalen plan. Ne smeat momentalnite vnatre{ni situacii i vo ednata i vo drugata zemja da se reflektiraat vrz polo`bata na nacionalnostite. Tie treba da se koristat kako most za zbli`uvawe vo unareduvaweto na odnosite. Vo dosega{niot period smetam deka tie odnosi me|u Albancite i Makedoncite se razvivaat dobro i toa e dobar faktor za stabilnosta. Tie imaat sli~ni, ako ne identi~ni stavovi vo odnos na evropskite i evroatlanskite integracii, zatoa {to se nao|aat vo ist geografski i politi~ki region. So edna zaedni~ka strategija mo`at da go zabrzaat ~ekorot za zbli`uvawe i integracija vo ovie zemji. Nie smetame deka ne treba da se stavi nekakov reciprocitet vo pravata i na ednite i na drugite. Jas sum za unapreduvawe na odnosite i na ednite i na drugite. Ako treba i nie kako politi~ka partija i reprezenti na Albancite vo Makedonija }e gi poddr`ime i ohrabrime Vladata i politi~kite partii vo Albanija da sozdadat podobar ambient za Makedoncite i na{ata pomo{ na Vladata na Makedonija mo`e da & bide od golema korist. Ako treba neka se donese nekakov akt vo vid na rezolucija, deklaracija itn. koja }e ja garantira polo`bata na Makedoncite vo Albanija, no vo nikoj slu~aj ne treba da se vospostavi nekakov reciprocitet so Konvencijata za pravata na Makedoncite vo Albanija. Nie se borime za univerzitet na Albancite zatoa {to nivniot broj vo Makedonija e golem.

ZIBERI: Maks van der [tul sme go prifatile kako visok komesar za nacionalni malcinstva vo ramkite na OBSE. Ne sporime za toa dali mandatot mu e pominat, za toa ima nadle`ni organi vo ramkite na OBSE, no toa ne zna~i deka nie }e prifatime s# {to nudi. Tuka e razlikata me|u nas i DPA. Veruvame deka toj mo`e da pridonese vo razre{uvaweto na ovoj problem, no vo nikoj slu~aj pozadi grbot na rakovodstvoto na tetovskiot univerzitet. Tie se kompetentni lica od albanska strana koi treba da razgovaraat, bez ogled dali toa }e bide tetovskiot univerzitet ili druga institucija. Nie, kako politi~ka partija, potoa Sobranieto i Vladata, mo`eme da davame zakonska ramka za re{enieto za koe }e se dogovaraat Maks van der [tul, Ministerstvoto za obrazovanie i stru~ni kompetentni lica koi se zanimavaat so toa pra{awe. Ne mo`e Arben Xaferi da dava recepti za toa kako }e izgleda visokoto obrazovanie na Albancite. Vakov proekt ni be{e ponuden u{te vo 1995-96 g., vedna{ po osnovaweto na tetovskiot univerzitet. Van der [tul go nude{e kolexot za biznis i administracija, nie ne go prifativme, nude{e razvivawe na Pedago{kiot fakultet, koj go prifativme. Tetovskiot univerzitet za biznis i administracija, preveden vo na{a terminologija zna~i Ekonomski fakultet. Ona {to Xaferi go predlaga kako supstitucija na tetovskiot univerzitet, za nas e neprifatlivo. Re{enieto treba da se najde, bez ogled dali toj }e bide so 10 - 14 fakulteti i dali standardite za upisna politika, za nastaven kadar }e bidat zadovoleni. Za site pra{awa mo`e da se razgovara. Dokolku ima potreba, mo`at da se otvorat i nasoki na drugi jazici, pred s# makedonskiot, a i onie koi studiraat na albanski zadol`itelno da go izu~uvaat makedonskiot.

ZIBERI: Dokolku gi dobijat lokalnite izbori nema da bide nikakov mehanizam da se razre{i ova pra{awe, zatoa {to ingerenciite na lokalnata samouprava se jasni. Drugo e pra{aweto ako gi dobijat parlamentarnite izbori. Za nas e nesfatlivo zo{to dr`avata da ne finansira institucija na albanski jazik. Nema ni eden validen argument koj odi vo prilog na vakvata serija. Poslednite informacii velat deka EU ne e raspolo`ena da go finansira univerzitetot, tie samo znaat za proektot na [tul, no toa ne zna~i deka go poddr`uvaat. Tie poddr`uvaat re{enie koe e prifatlivo za dvete strani. EU voop{to ne razgovarala za finansiraweto. Toa se krupni razliki za koi ne prifa}ame razgovor so Xaferi. I Albancite imaat pravo na finansirawe, bidej}i u~estvuvaat vo sozdavaweto na buxetot. Jasno e zo{to Xaferi ne go poddr`a protestot. Zaradi mir vo ku}ata, prijatna polo`ba vo Vladata i sozdavawe na multigrup politi~ka organizacija so nelegalen biznis. Svojot rejting 4 - 5 godini go gradea ramo do ramo so Sulejmani, a na {teta na PDP. Ne sakame da se involvirame vo vnatre{nite sostojbi na univerzitetot i toa da go koristime kako uspe{na za{tita za podobruvawe na na{iot rejting, kako {to toa go pravat drugite. Xaferi i negovata partija }e se soo~i so nepoddr{ka, no toa e niven problem.

ZIBERI: Apsolutno ne e to~no. Toa e samo obid da se devalvira, da mu se pridade politi~ka konotacija, deka sme pomaga~i na mitingot na SDSM vo nivnite napori da ja sru{at Vladata. Tamu nema{e niedna parola "Dolu Vlada", protiv VMRO itn. Ima{e paroli "Sakame obrazovanie na maj~in jazik", univerzitet koj }e bide finansiran od dr`avata itn.

ZIBERI: Obidi imalo, no sega nema ni{to konkretno. Mo`ebi e s# u{te rano da se razgovara za toa. Smetam deka site opozicioni sili koi smetaat deka ovaa Vlada ne e kompetentna i ne mo`e da ja izvadi dr`avata od ekonomskata i politi~kata kriza treba da se soedinat. Da se sozdade dovolno kriti~na masa za eventualno raspi{uvawe predvremeni izbori, {to e malku verojatno, imaj}i ja predvid ustavnata i zakonska regulativa po toa pra{awe. Toa ne zna~i deka treba da se ostane so skrsteni race od dve pri~ini. Prvo, ovie protesti na nezadovolstvo }e bidat sekoga{ me~ so dve ostrici nad glavata na Vladata i na~inot na koj{to raboti. Vtoro, gra|anstvoto treba da bide svesno deka ovaa Vlada ne smee vo nikoj slu~aj u{te edna{ da ja dobie doverbata na regularnite ili predvremenite izbori.

ZIBERI: Apsolutno be{e efikasen. Ovaa Vlada od dve pri~ini go ukina toj Zakon. Prvo, op{tiot stav e s# {to nasledi od taa Vlada da se ukine, {to be{e katastrofalno i pogre{no i vtoro, nivnite pogre{ni procenki poka`uvaa deka buxetot e optovaren so sredstva za isplata na pridonesite na firmite koi vrabotuvaa lica. Vo isto vreme Vladata na tie gra|ani im pla}a{e pridonesi za zdravstveno osiguruvawe, pari~en nadomest na site lica koi se proglaseni za tehnolo{ki vi{ok ili odat pod ste~aj. Ovaa Vlada ne sfati deka ogromen broj od tie lu|e se prijaveni vo centrite za socijalna gri`a kako socijalno zagrozeni lica i koristat socijalna pomo{. Koga }e se zemat predvid site ovie socijalni transferi od buxetot kon Fondot za zdravstvo, za Fondot za penzisko osiguruvawe i Zavodot za vrabotuvawe, kon centrite za socijalna pomo{, vsu{nost se pokrivaat pridonesite za licata koi se vraboteni po ovaa osnova.

Vo prvata godina se vrabotija 40.000 lu|e {to e golema brojka za Makedonija. Ovaa Vlada ne znae{e da ja proceni situacijata i da napravi edna logi~na ekonomska analiza. Po 1998 i '99 i prvite ~etiri meseci od 2000 godina ima nad 160.000 novoprijaveni nevraboteni. So statistika vo mart ima nad 310.000 nevraboteni, a poslednite podatoci velat deka brojkata e 340.000. Ovaa Vlada pred da dojde na vlast vetuva{e namaluvawe na nevrabotenosta, deka za prvite tri meseci }e vraboti 10.000 socijalni slu~ai, za prvata godina 120.000, deka do krajot na mandatot stapkata na nevrabotenost od 34 procenti }e ja namali na 27 so perspektiva na krajot na mandatot taa da iznesuva 17 procenti. Sega, kako {to veli Premierot, taa iznesuva 50 procenti.

ZIBERI: Postojat broevi na korisnicite na socijalna pomo{, iako po nacionalna struktura ne se vode{e evidencija. Zemeno vo celina, brojot na lica od albanska nacionalnost - korisnici na socijalna pomo{ iznesuva okolu 28 procenti. Ako se ima predvid deka vkupnata brojka na Albancite vo Makedonija iznesuva 23 procenti, ova e realno. Golem broj Albanci vo Kosovo imaa biznis po 90-tata godina, po raspa|aweto na SFRJ, 90 procenti od tie gra|ani se vratija vo Makedonija i nemaa drugi primawa, se prijavuvaa vo Zavodot za vrabotuvawe i centrite za socijalna pomo{. Fakt e deka otskoknuva brojot na korisnici na socijalna pomo{ od albanska nacionalnost, romskata i drugi.