Po odr`aniot golem miting na opozicijata na 18 maj vo Skopje

]E PADNE LI VLADATA?

Pi{uva: Dragi IVANOVSKI

Makedonskata levica zna~ajno gi konsolidira svoite redovi, privlekuvaj}i i nekoi partii so centristi~ka ili desni~arska politika

Protestite pod mototo "Za Makedonija zaedno" prodol`uvaat po makedonskite gradovi s# do 26 juni koga }e bide podnesena interpelacija za doverba na Vladata

Bez ogled na o~ekuvawata, SDSM povtorno se nametnuva kako zna~ajna i golema politi~ka partija koja }e vodi `estoka bitka za vlast so VMRO-DPMNE, VMRO i DS

Obedinetata makedonska opozicija, predvodena od SDSM, ve}e manifestira zadovolstvo od odr`aniot golem miting na plo{tadot "Makedonija" vo Skopje na koj u~estvuvaa kako soorganizatori LDP i Demokratskiot sojuz, a poddr{ka dadoa pove}e pomali partii od najrazli~na proviniencija kako Socijalisti~kata partija, Rabotni~kata partija, Sojuzot na levite sili i sl. Ligata za demokratija se otka`a od manifestirawe uli~na demokratija, iako potpi{a akt za zaedni~ki nastap na lokalnite izbori so SDSM. Bez ogled na voobi~aenata manifestacija na megalomanstvo bidej}i SDSM i drugite velat deka na mitignot u~estvuvale nad 100.000 gra|ani, treba da se ka`e deka brojot na prisutnite be{e sosema solidna potkrepa na iznesenite barawa za ostavka na Vladata i raspi{uvawe predvremeni (ili navremeni) parlamentarni izbori. Visokoto nivo na organizacija na mitingot i discipliniranoto napu{tawe na plo{tadot po zavr{nite zborovi na pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski zna~i u{te eden poen plus za demokratijata vo Makedonija i gi stavi vo senka frustraciite na aktuelnata vlast koja o~ekuva{e nasilni~ko osvojuvawe na zgradata na Parlamentot ili Vladata zaradi {to vo Skopje bea rasporedeni okolu 5.000 policajci.

Treba da se istakne i toa deka eden den porano odr`aniot govor na Boris Trajkovski vo Sobranieto, od pozicija na Pretsedatel na Republikata, voop{to ne ostavi vpe~atok vrz demonstrantite, iako toj gi povika partiite da ne nastapuvaat od svoj partiski interes, tuku da vodat smetka i za nacionalnite interesi i da gi poddr`at reformite na Vladata. Ako voop{to i ima{e takva cel toj govor, koj navodno bil podgotven mnogu porano pred da bide objavena namerata na opozicijata za odr`uvawe na protesti.

PO^ETOK NA PADOT NA VLADATA

Trojcata govornici Risto Penov, Pavle Trajanov i Branko Crvenkovski od koi najuspe{en be{e posledniot, ja elaboriraa potrebata od itno raspi{uvawe na predvremeni izbori, istaknuvaj}i deka na 18 maj vsu{nost zapo~nal padot na Vladata za koj o~ekuvaat deka }e se slu~i na 29 juni ovaa godina, koga vo Sobranieto na Makedonija }e se glasa za doverba na Vladata po interpelacijata koja }e bide podnesena na 26 juni, odnosno po zavr{uvaweto na protestite koi denovive }e prodol`at vo Prilep, [tip, Strumica, Bitola, Ohrid i drugi gradovi.

Vo Deklaracijata za predvremeni parlamentarni izbori {to be{e pro~itana, me|u drugoto, se veli deka "narodot e ve}e umoren od la`nite vetuvawa na vlasta. Toj se ~uvstvuva izmamen, izigran, zagrozen i razedinet od strana na grst vlastodr{ci koi so la`ni vetuvawa dojdoa na vlast i ja pretvorija Makedonija vo pole na nivnite kriminalni aktivnosti... barame da se razbudi svesta na sekoj pratenik vo Sobranieto na Makedonija"...

Svesni deka nema poinakvi mo`nosti osven baraweto za doverba da go poddr`at i nekoi pratenici od vladeja~kata Koalicija za promeni, organizatorite sakaat da vnesat dilemi kaj takvite pratenici koi, kako {to istakna Branko Crvenkovski, treba da izbiraat me|u patriotizmot i partiskata pripadnost, me|u Makedonija i Qup~o Georgievski...

No, za toa }e po~ekame kon krajot na juni, koga }e se znae dali analiti~arite na SDSM, LDP i Demokratskiot sojuz uspe{no go odbrale tajmingot na vakvite aktivnosti, so ogled na padot na rejtingot na VMRO-DPMNE koja istovremeno ja potresuvaat i vnatrepartiskite secesii i selewe na ~lenstvoto kon novoformiranata VMRO na Boris Zmejkovski, kako i op{tiot revolt na gra|anite koi ne dobija re~isi ni{to od navestenite promeni.

Tuka treba da se odbele`i i najnovata inicijativa na pratenicite na DA vo Sobranieto koi najavuvaat poveduvawe na postapka za "impi~ment" na Boris Trajkovski, dokolku toj sepak ne gi primi akreditivite na ve}e dojdeniot ambasador na Republika Kina - Tajvan vo na{ata dr`ava. Ako do toa dojde, nesomneno deka }e nastane rascep na koalicijata VMRO -DPMNE i DA, a vo takov slu~aj }e nastane pat-pozicija vo Parlamentot vo koj odnosot na pratenicite }e bide 60:60! Vo takva situacija, analiti~arite na SDSM o~ekuvaat deka ramnote`ata }e ja naru{i novata partija VMRO na Boris Zmejkovski kon koja bi mo`ele da se priklu~at, spored nekoi ocenki, me|u 8 i 12 pratenici od DPMNE (vo optimisti~ki varijanti duri i 24) {to zaedno so istapuvaweto na DA od koalicionata Vlada (vo javnosta ve}e se obelodeneti kontaktite na Tupurkovski so Crvenkovski od krajot na minatata godina) }e pridonese Vladata na Georgievski - Xaferi da bide soborena na ple}i.

O~ekuvawata se edno, a realnosta e sosema druga rabota, bidej}i Boris Zmejkovski ve}e ja odbiva takvata mo`nost istaknuvaj}i deka mo{ne dobro go poznava Branko Crvenkovski i negovoto vladeewe, no toa }e se znae mo{ne skoro po odr`uvaweto na konstitutivnata sednica i izborot na rakvodostvoto na VMRO, {to treba da se odr`i na po~etokot na juni.

Vo sekoj slu~aj, pratenicite na VMRO-DPMNE }e se soo~at so narodot koj se o~ekuva masovno da gi ispolni plo{tadite na [tip, Strumica, Prilep, Ohrid, Bitola i drugi gradovi vo koi }e se mitinguva do podnesuvaweto na interpelacija i glasaweto za doverba na Vladata na Georgievski.

[TO NI PREDVIDUVAAT SOSEDITE

Branko Crvenkovski na mitingot istakna deka "Makedonija puka po site rabovi i e zagrozena i ekonomski i bezbednosno i ustavno i teritorijalno i trpi {teti od ovaa nenarodna, kriminalna i antimakedonska vlast", {to bolno odeknuva, ili treba da odekne kaj sekoj makedonski patriot i gra|anin koj ja deli sudbinata na svojata tatkovina. Vo ovaa smisla ne mo`eme, a da ne gi istakneme dobronamernite ili zlonamernite iska`uvawa na gr~kiot minister za nadvore{ni raboti Jorgos Papandreu na sostanokot na EU ili na bugarskiot razuznava~ general Brigo Asparuhov za idninata na Republika Makedonija, {to se sovpa|aat so ocenkite na SDSM.

Imeno, Papandreu na sostanokot so svoite kolegi od EU izrazi zagri`enost deka dokolku prodol`at akciite na Kosovcite za nezavisna dr`ava, bi mo`elo da dojde i do federalizacija na Republika Makedonija zaradi {to pobara poddr{ka od ~lenkite na Unijata za za~uvuvawe i garantirawe na bezbednosta na na{ata dr`ava. Iako vakviot apel na Papandreu bi mo`el da se oceni i kako strav na gr~kata dr`ava za ve}e vlo`eniot kapital vo privatiziranite makedonski kapaciteti kako "Usje", "Okta", Stopanska banka i drugi firmi, bidej}i nestabilna Makedonija }e zna~i ne samo negovo propa|awe, tuku i otvorawe na procesi na etni~ko ~istewe i vo samata Grcija, koja, kako i drugite dr`avi od regionot, sakala da priznae ili ne, vo svoite pazuvi dr`i bure so barut, odnosno mo`no aktivirawe na malcinskite pra{awa vo ^amerija (pograni~en del od Grcija kon Albanija), Turcite vo Trakija, Makedoncite vo Egejskiot del i t.n.

Isti ili sli~ni ocenki ima{e i porane{niot bugarski razuznava~ Brigo Asparuhov na poslednata sredba na eks-{pionite od Isto~na Evropa {to se odr`a vo Bugarija, koj o~ekuva federalizacija ili podelba na Republika Makedonija spored etni~kiot princip, {to ne e nikakva novost koga se raboti za pripadnik na `ivkovisti~kata komunisti~ka nomenklatura.

Na krajot, da dodademe deka i neizbe`niot komesar za ~ovekovi prava na OBSE, Maks van der [tul, vo svoeto intervju za "Financial Times" istaknuva deka bi mo`ela da padne Vladata na Republika Makedonija, dokolku vo Bitola ne bide otvorena paralelka na albanski nastaven jazik! Nie, pak, mu prepora~uvame na Maks van der [tul {to poskoro da gi poseti Irska, [panija i Italija i da go ispita deceniskiot spor me|u tamo{nite nacionalni malcinstva i vladite na ovie dr`avi. Taka }e dobieme u{te eden dokaz za nedelivosta na mirot i bezbednosta vo Evropa, za ostvaruvaweto na ~ove~kite i malcinskite prava za site bez isklu~ok, soglasno zavr{niot dokument od Konferencijata za evropska bezbednost i sorabotka od Helsinki, Pariskata povelba i drugite me|unarodni dokumenti kako {to e Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva itn. So eden zbor, Vladata na Republika Makedonija i nejziniot opstanok }e zavisi samo od poka`anite rezultati vo vladeeweto, a ne od o~ekuvawata na stranskite faktori zad koi se krijat i poinakvi apetiti, tajni ili javni, prizemni ili podzemni, koi se manifestiraat kon makedonskata dr`ava.