DVOMESE^NATA SLOBODA NA PIJANE^KATA REPUBLIKA

Poznato e deka makedonskiot narod go dade svojot prilog vo site vostanija, buni i revolucionerni borbi na balkanskite narodi, vo Srpskoto i Gr~koto vostanie, kako i vo Srpsko-turskata i Rusko-turskata vojna vo tekot na golemata isto~na kriza, koga treba{e i bea sozdadeni uslovi samiot da se oslobodi, toga{ imperijalisti~kite vladi na evropskite dr`avi, a osobeno na balkanskite, ne samo {to popre~ija borbata na makedonskiot narod, tuku i samite vodea politika za zagrabuvawe teritorii od Makedonija, politika na raspar~uvawe i porobuvawe na makedonskiot narod.

So objavuvaweto na Rusko-turskata vojna vo 1877/78 godina u{te pove}e se razdvi`ile narodnite masi vo Makedonija, nadevaj}i se na brzata propast na turskata dr`ava na svoeto osloboduvawe. Objavuvaweto na ovaa vojna imalo mo{ne `iv odziv i kaj makedonskata emigracija vo Srbija i Romanija. Eden del od makedonskite revolucioneri - dobrovolci {to u~estvuvale porano vo Srpsko-turskata vojna se prefrile vo Romanija i zaedno so tamo{nite makedonski revolucioneri-dobrovolci se priklu~ile kon ruskite vojski. Organiziraweto na makedonskite dobrovolci vo ruskata armija mu bilo dovereno na nekoga{niot ruski konzul vo Bitola, Mihail Hitrovo i na negoviot agent Stojan Vezenkov, Makedonec, roden vo Kru{evo. Od okolu 400 prijaveni makedonski dobrovolci vo ruskata armija, bile formirani nekolku oddelni dru`ini, {to se vikale narodni ili volni (dobrovolni) ~eti. Komanduvaweto na ovie ~eti im bilo dovereno na poizdignati i u{te porano projaveni vo nacionalnoosloboditelnite borbi Makedonci, kako {to bile: Dedo Ilo Markov - Male{evski od Berovo, \or|ija Pulevski (Feta \oka) od s. Gali~nik, Debarsko, Grigor Ognenov, od s. Gali~nik, \or|i Antonov (Kapten \or|ija), od s. Beli, Ko~ansko i Dimitar Trifunov Cvetkov od s. Labuni{ta, Stru{ko, poznat pod prekarot Arnautinot. U~estvuvaj}i vo rusko-turskite operacii vo zapadniot del na frontot, vo nade` deka so nivnoto aktivno u~estvo }e go dadat svojot pridones za osloboduvawe i na nivnata tatkovina Makedonija od turskoto ropstvo, makedonskite dobrovolci vo sostavot na ruskata armija stignale i u~estvuvale i vo osloboduvaweto na Sofija. Spored ocenkite na M. Hitrovo makedonskite dobrovolni ~eti mo{ne ~esno, odgovorno i vo potpolnost ja ispolnile svojata zada~a, podnesuvaj}i gi site nezgodi, stradawa i zagubi {to so sebe gi nosi vojnata.

Po prezemaweto na Sofija i po tridnevniot prestoj tamu, site makedonski ~eti se sobrale i pod zaedni~kata komanda na vojvodata Dedo Ilo Male{evski se vklu~uvaat vo ruskiot odred, formiran za prezemaweto i osloboduvaweto na ]ustendil. Dejnosta na ovie ~eti sega se promenuva i od pomo{no delo na ruskata armija, tie se pretvoraat vo osnovno jadro za organizirawe i vodewe na nacionalnoosloboditelna vojna i vo nivnata porobena tatkovina Makedonija. Na 13 januari 1878 godina, ~etata na Dedo Ilo zaedno so eden ruski eskadron pod komandata na Jurij Zadernovski, kako i eden odred makedonski dobrovolci na ~elo so Simo Sokolov go prezemaat i osloboduvaat gradot ]ustendil. Vo vrska so ovoj nastan S. Sokolov, me|u drugoto pi{uva: "Kon 7 - 8 januari vo ]ustendil pristigna edna ~eta od dobrovolci i Dedo Ilo. Potoa pritigna i potpolkovnikot Zadernovski so eden eskadron. Site zaedno go prezedovme ]ustendil".

Po pristignuvaweto na radosnata vest deka makedonskite ~eti pristignale i u~estvuvale vo borbite za osloboduvaweto na ]ustendil, revolucionernite ~eti vo Makedonija se aktivirale povtorno, a osobeno ~etata na Dimitar Pop Georgiev - Bervoski, koja{to so pre`iveanite borci od Razlove~koto vostanie s# u{te celosno ne zgasnala so svoite aktivnosti vo isto~niot del na Makedonija.

Vo me|uvreme eden del od makedonskata intelegencija i pobornici za osloboduvaweto na Makedonija (me|u koi bil i Dedo Ilo - Male{evski) pristignale vo Odrin vo glavniot {tab na ruskata armija i pobarale od ruskata komanda i diplomati da dadat soglasnost za vleguvawe na ruskata armija i vo Makedonija. No, i pokraj nastojuvawata na N.P. Ignatiev, del od ruskata armija da im pomogne na makedonskite revolucioneri za osloboduvawe na nivnata tatkovina Makedonija, glavniot komandant na taa armija N. Nikolaevi~, od politi~ki pri~ini, go otfrlil ovoj predlog. Od druga strana, i srpskata vojska vo koja, isto taka, imalo makedonski dobrovolci, po osloboduvaweto na Vrawe na 19 januari 1878 godina zazela i nekolku makedonski sela vo Kumanovsko i tuka zastanale, bidej}i Rusija i Turcija sklu~ile primirje vo Odrin na 19. 1 1878 godina.

S# dodeka ne bila odbele`ana demarkacionata linija na frontot, makedonskite dobrovolci od ruskata i srpskata vojska pobrzala da gi ostvarat svoite celi za osloboduvawe na Makedonija, za {to i stapuvale vo ovaa vojna. So razdvi`uvaweto na narodnite masi vo Makedonija i blizinata na ruskite i srpskite vojski, od edna, kako zasilenata panika vo turskata vojska i vo administrativniot aparat, od druga strana, na makedonskite ~eti vo ]ustendil im vlevale u{te pogolema nade` da gi prekr{at uslovite na Odrinskoto primirje, da preminat preku demarkacionata linija i podlaboko da navlezat vo Makedonija.

Po prezemaweto na ]ustendil i po tridneven odmor vo toj grad Dedo Ilo so svojata ~eta od okolu 150 ~etnici go prodol`uva patot kon Carevo Selo, za da oslobodi eden del od Makedonija, blizu do negovoto rodno Male{evo. Patot bil dolg i iscrpuva~ki. Na vtoriot den od trgnuvaweto na ~etata na Dedo Ilo od ]ustendil, taa pristignala vo seloto Dolni Crkvinec, e rasprskano na maala, a vo edna od niv maaloto Seni{nik, se nastanila ~etata. Vovjvodata Dedo Ilo so negovite pomo{nici podvojvodite bil smesten vo ku}ite na Ivan~o Bosilkov i Cone Ivanov, a ~etnicite bile rasporedeni vo okolnite ku}i od istoto maalo.

Vedna{ so vleguvaweto na ~etata vo maaloto Seni{nik, Dedo Ilo izvr{il raspored na ~etnici za odbrana na seloto i ~etata, od eventualen napad od Turcite. Na denot na vleguvaweto na Dedo Ilovata ~eta vo s. Dolni Crkvinec, tamu toj bil pre~ekan od vidniot ~orbaxija Dedo Niko Pop Stoilov, od Carevo Selo, li~en poznanik i prijatel na Dedo Ilo. Na sredbata me|u ovie dvajca prijateli, Dedo Ilo bil informiran deka ~etata od Razlove~koto vostanie od 1876 godina pod rakovodstvoto na Dimitar Pop Georgiev-Berovski od Berovo, vo toa vreme se nao|ala vo seloto Razlovci.