PROGONUVAWE NA ^ETITE

Na 8 dekemvri 1904 godina bilo doneseno sultansko irade so koe konkretnite merki i aktivnosti dobile zakonska vrednost. Vedna{ potoa vo Solun pod rakovodstvo na Hilmi-pa{a e odr`ano tajno sovetuvawe so voenite i so administrativnite vlasti vo vilaetite. Sultanskoto irade bilo isprateno do site selski kmetovi, spored koe teritorijata na makedonskite vilaeti bila reorganizirana vo ~etiri reoni: Solunski, Skopski, Bitolski i Serski, a sekoj od niv e podelen na stanici. Vo sekoj od reonite i stanicite imalo soodvetna voena edinica komanduvana od reonski pa{a, a stanicite imale na~alnici. So Solunskiot reon komanduval Ferid-pa{a, so Skopskiot Sejfula-pa{a, so Bitolskiot Hamdi-pa{a, a so Serskiot Ibrahim-pa{a. Za inspektor na vojskata odredena za progonuvawe na ~etite vo Makedonija e nazna~en Nazir-pa{a. Pokraj ova, bil formiran i voen sud za komitite.

Nazir-pa{a izrabotil instrukcija za dol`nostite i dejstvata na podvi`nite i nepodvi`nite voeni sili koi }e bidat postaveni vo razni punktovi spored potrebite. Instrukcijata se sostoela od 24 ~lena, a Hilmi-pa{a dodal u{te ~etiri. Vo sekoj reon i vo sekoja stanica imalo po dva podvi`ni odredi od po 50 du{i koi imale zada~a da gi otkrijat i da gi uni{tat ~etite vo sorabotka so mesnite vlasti. Nepodvi`nite odredi imale zada~a da gi obezbeduvaat zna~ajnite objekti. Sodr`inata na Instrukcijata bila otpe~atena i ispratena do site naseleni mesta i do CK na VMRO. So love~kite bataljoni, so potkupuvaweto i so zakanite turskite sili za kuso vreme uspeale da razbijat brojni ~eti i da likvidirat pove}e istaknati dejci na VMRO.

Prezemanite merki od po~etokot na 1905 godina po~nale da se sproveduvaat vo praktika na terenot. Del od ~etite na VMRO bile razbieni, del raspu{teni, a osobeno {tetni posledici i so trajni zagubi bile ubistvata na najistaknatite dejci na Vnatre{nata organizacija. Me|u prvite zagubi, poradi predavstvo bile ubivawata na Hristo Uzunov, \or|i Sugarev, Nikola Karev, Dame Gruev i drugi. Silen potres za Organizacijata bile predavstvata na celi ~eti, koi potoa izvr{ile kolektivni samoubistva, kako {to bile slu~aite so ~etata na Hristo Uzunov i so bojot na No`ot. Hristo Uzunov, kako i Dame Gruev, \or|i Sugarev i \akon Evstatij po zadu{uvaweto na Ilindenskoto vostanie ostanale na Smilevska Planina. Vo dekemvri 1903 godina tie zaminale po svoite okolii za da gi obnovat rasturenite komiteti na Organizacijata. Hristo Uzunov se vratil vo Ohridsko, gi obnovil selskite komiteti i vospostavil vrski me|u niv i Okoliskiot komitet, a Gradskiot i Okoliskiot komitet gi popolnil so novi ~lenovi. Vo april 1904 godina H. Uzunov i \. Sugarev na sredbata vo Bitola odlu~ile da mu se sprotivstavat na stariot centralisti~ki na~in na rakovodewe so Organizacijata. Na podvi`niot Prilepski kongres, koj zapo~nal vo seloto Belovodica, Hristo Uzunov e izbran za okru`en revizor na Organizacijata vo Ohridsko, vo Stru{ko i vo Ki~evsko. Soglasno dogovorot so \or|i Sugarev odlu~ile da gi ras~istat svoite reoni od {pioni, od kodo{i, od progr~ki i od vrhovisti~ki ~eti. Poradi toa stanale omileni kaj narodot, no predizvikale revnost i ogor~uvawe kaj protivnicite.

Vo mart 1905 godina Hristo Uzunov izlegol od Bitola i se prefrlil vo Kru{evsko, a potoa zaminal za Demirhisarsko. Obikoluvaj}i go ovoj reon, se sretnal so kru{evskiot vojvoda Van~o Srbakov i zaedno prodol`ile za seloto Cer. Na 24 april 1905 godina vo ranoto utro vo seloto Cer, vojvodite Hristo Uzunov i Van~o Srbakov i site 13 ~etnici bile opkru`eni so eden odred turska vojska od okolu 200 du{i. Vo okolinata na Cer se nao|ala ~etata na Ivan Naumov Alabakot koja bila ispratena od Sarafov za da gi zastapuva i da gi sproveduva negovite interesi i vlijanie. Alabakot znael za slu~ajot vo Cer, no poradi omrazata me|u sarafistite i nacionalnite patrioti ne sakal da gi napadne Turcite za da im pomogne i da gi spasi soborcite od Ilindenskoto vostanie. Na opsadnatite vojvodi i ~etnici mo`ele da im pomognat selskata milicija i drugi ~eti, no ni tie ne intervenirale protiv Turcite. Vojvodite Uzunov i Srbakov re{ile niz obra~ot da se probivaat oddelno. Prv trgnal vojvodata Van~o Srbakov so eden borec, no vedna{ bile ubieni. Ostanatite se zabarikadirale vo edna kamena ku}a i ja prodol`ile borbata do ve~ernite ~asovi so cel da ja iskoristat no}ta za izvlekuvawe od obra~ot. Me|utoa, vojskata bila brojna, a municija malku. Makedonskite ~etnici odlu~ile `ivi da ne se predadat i so poslednite kur{umi da izvr{at kolektivno samoubistvo. Pred da go napravat toa vojvodata Hristo Uzunov napi{al pro{talno pismo vo koe me|u drugoto pi{uva: "Mojot posleden sovet do site drugari e da bidat iskreni kon deloto i kon site tie {to mu slu`at, za{to samo iskrenosta i ~istosrde~nosta ja izdignale Vnatre{nata organizacija i pak tie }e ja spasat od anormalnosta vo koja e postavena od nedobrosovesni na{i drugari. Da gledate kolku {to e mo`no pobrgu da gi uni{tite onie dosega rakovodni sili vo Organizacijata {to mu nanele {teta na deloto, kako {to e Sarafov, a ne da se kaznuvaat samo prosti rabotnici. Na{ata ideja }e bide postignata, ete zo{to }e umram spokoen i so ~ista sovest pred zakonite na na{ata sveta Organizacija..." Pretsmrtnoto pismo proslaveniot ohridski vojvoda Hristo Uzunov go zavr{uva so porakata:

"Dosega so ni{to ne sum zgre{il na deloto, no ako ste zabele`ale kaj mene nekoi gre{ki, bidete uvereni deka toa stanalo nevolno. Baram izvinuvawe. Ve molam da ja pozdravite osobeno mojata qubezna majka, koja nikoga{ ne mi izlegla od umot, bidej}i taa me napravi vakov. I taa neka me izvini deka so ni{to ne se zaraduvala od mene..." Ne stignal Hristo Uzunov na majka si vnu~iwa da ostavi, nemu tatkovinata mu bila prva qubov i za nea toj se ven~al, no ostavil zavet za navek i za site pokolenija. Otkako pismoto i arhivata na Uzunov bile predadeni na selanite na 24 april vo 1905 godina vo seloto Cer - Ki~evsko, edinaeset Makedonci, revolucioneri se samoubile, za deloto na Organizacijata, za slobodata na Makedonija, veruvaj}i deka porakite vo pretsmrtnoto pismo }e ja podobrat sostojbata vo Organizacijata. Turskiot komandant, po~ituvaj}i ja hrabrosta na vojvodata Hristo Uzunov, mu go organiziral pogrebot so po~esen ogan.