Sojuz na invalidi na trudot na Makedonija

I INVALIDITE TREBA DA @IVEAT!

Pi{uva: @aklina MITEVSKA

  • Sojuzot na invalidi na trudot na Makedonija e formiran vo 1954 godina. Vo nego ~lenuvaat invalidite, koi{to nastradele vo tekot na rabotniot odnos. Vo 1993 godina, Sojuzot e primen vo Me|unarodnata organizacija na invalidite - FIMITIK, so sedi{te vo gradot Bon - Germanija

Vo vremeto koga na{ata dr`ava se obnovuva{e vo sferata na grade`ni{- tvoto, soobra}ajot itn.,se dobi vpe~atok deka vo taa izgradba }e ima lica koi }e se povredat. Zatoa formiravme eden takov Sojuz, koj me|u drugite celi, ima i preventivna, da gi za{titi rabotnicite, da ne nastradaat vo rabotniot proces, veli potpretsedatelot na Sojuzot na invalidi na trudot na Makedonija, Megdi Ramadanovski.

Vo Republika Makedonija ima 54.000 invalidi na trudot, a eden del od niv od Invalidskata komisija se proglaseni za celosno nesposobni za rabota. Tie od Republi~kata komisija, dobivaat re{enie deka se nesposobni za rabota i kako li~en dohod dobivaat invalidska penzija. Vo Makedonija ima 20 zdru`enija na invalidi na trudot. Vo niv ima slu`bi za odmor, organizacija, pomo{ itn.

ZA[TITNI RABOTILNICI

Vo minatoto, vo ramkite na firmite postoeja pove}e za{titni rabotilnici za invalidite na trudot. Sega vo RM ima samo 10 za{titni rabotilnici, no nivniot broj treba da se zgolemi zatoa {to rabotnikot koga }e trgne na rabota ne znae dali, doma }e se vrati `iv i zdrav, veli Ramadanovski. Vo ramkite na AD "Ohis" se pojavi za{titna rabotilnica, vo koja rabotnicite - invalidi, koi{to nastradale pri nivnata porane{na rabota so kiselini i detergenti, vr{at polesni raboti. Vo rudnikot za olovo i cink "Sasa" vo Makedonska Kamenica, dosega ne postoe{e vakov vid na rabotilnica. Invalidite na trudot od ovoj rudnik, svoite prava gi baraa so organizirawe {trajk. Niv gi poseti pretsedatelot na Sojuzot na Sindikatite na Makedonija, @ivko Tolevski i problemot be{e nadminat so otvorawe na za{titna rabotilnica. Za{titni rabotilnici otvoraat i privatni sopstvenici na firmi, kade {to invalidite rabotat polesni raboti. No, za `al ima invalidi vo firmi koi se vo zaguba. Tie se tretiraat kako i ostanatite rabotnici, pred Zavodot za vrabotuvawe i primaat minimalen dodatok od 100 gm. Tie rabotata ja izgubile ne po svoja vina i s# dodeka ne ja ispolnat starosnata granica i potrebniot sta` za invalidska penzija, }e go primaat ovoj dodatok.

DR@AVATA I INVALIDITE

Dodatokot, {to go dobivaat invalidite na trudot e mal i ne gi zadovoluva egzistencijalnite potrebi, a osven toa, od tie pari invalidite treba da gi pla}aat i zdravstvenite uslugi, objasnuva g. Ramadanovski i dodava: Nie kako Sojuz barame od Vladata i Ministerstvoto za trud i socijalna politika, toj dodatok da iznesuva 7.000 denari i so toa lo{ata sostojba na nekoj na~in, barem malku }e se ubla`i.

Nie dva i pol meseci barame sredba so ministerot za trud i socijalna politika, Bedredin Ibraimi, no toj e postojano otsuten ili pak ne saka da n# primi. Pretsedatelot Boris Trajkovski vo vremeto na izborite be{e kaj nas i veti mnogu raboti. Invalidite na trudot glasaa za nego, no ottoga{ pa navamu, pretsedatelot go nema.

SOLIDAREN FOND

Vo 1993 godina, Sojuzot na invalidi na trudot na Makedonija i Sojuzot na penzioneri, formiraa "Solidaren fond", koj se gri`i za pogrebuvawe na nivnite ~lenovi. Tie na semejstvata na po~inatite im davaaat pomo{ od 25. 000 denari. Porano so umrenicata, za 15 dena im se isplatuvaa sredstva na semejstvata na po~inatite, no toa sega go nema. So referendum i so potpi{ani pristapnici od na{a strana, re{ivme da formirame vakov Fond, veli Ramadanovski. Sredstvata gi sobiraat od nivnata ~lenarina, koja iznesuva 10 denari, a izdvojuvaat i 100 denari od nivnata penzija. Dosega, toa dobro funkcionira. Vo posledno vreme, Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija, sprovede anketa za da gi odzeme ovie pari od zdru`enijata i da gi dava na nivnite podra~ni slu`bi. Nie ne davame Fondot da upravuva so na{ite pari! Ako nekoe zdru`enie ima anomalii i ne raboti spored propisite, }e go prekineme, objasnuva Ramadanovski.

Ima{e anomalija vo edno nivno zdru`enie vo op{tina ^air, t.e. vo Mesnata zaednica "Veqko Vlahovi}", no ne se raboti za gre{ka. Vo nego ima 2.300 ~lenovi po osnova na invalidnost, a Zdru`enieto dobiva namenski pari vo iznos 29. 000 denari. So tie pari treba da se plati za 12 ili 13 lu|e, a vo tekot na eden mesec umiraat 15 - 16. Zna~i, na Zdru`enieto, za sledniot mesec mu ostanuvaat neisplateni dve po~inati lica, a vo toj mesec povtorno umiraat 12- 13. Problemot e vo toa {to e zgolemena stapkata na mortalitet. Strankata gi dobiva sredstvata, no prednost imaat onie od minatiot mesec. Tie dobivaat pomo{ od Crveniot krst na Makedonija, no tie sredstva najverojatno }e se namalat. I sredstvata od igrite na sre}a, koi{to se nameneti za hendikepiranite lica, se namaluvaat, veli g. Ramadanovski. Poradi toa {to tie nemaat pari, na mnogu sostanoci koi se odr`ale vo evropskite zemji, a bile posveteni na trudovite invalidi, ne prisustvuvale.