Ogledalce, ogledalce

MAKEDONSKOTO DEVOJ^E, SEPAK E... DEVOJ^E

Gog ma Gog

Samo tie {to ne sonuvale pobeda, ne znaat kako izgleda (ne) zaslu`en poraz vo realnosta... Oosbeno ako e cela nacija indoktrinirana vo triumfalen pohod na Stokholm. Ve~erta vo sabotata, letoto Gospodovo 2000-to, na 13 maj vo "Golden glob arenata" li~evme na ostatocite od najtragi~niot makedonski poraz na Belasica, pred to~no iljada godini.

A, tolku mnogu investiravme i pari, i lu|e i nade`. Mi se ~ini deka nie vo [vedska, na "Evrosongot 2000-ta" ne otidovme so "XXL", tuku so Evripdovata "Ipsipila" vo ~ii muzi~ko dramski zaplet se poslu`ivme so voveduvawe na bo`estva "Deus ex machina": taka i gi isprativme nejakite, preubavi devoj~iva vo Stokholm so pregolem tovar na slavata {to im ja predvidovme.

Tamu, obi~na zabava. Vo koja e dozvoleno s#, samo lutewe ne. Otkako pobedija, danskite bra}a mi zali~ija na Sa~maro i Mile Alimaska, koi po bitkata ta`no izjavija: "Da znaevme deka imalo mesto i za vakvi, nie }e se prijavevme".

Ama, Evropa e Evropa. Tamam }e pomisli{ deka ja osvojuva{, a taa duri ti gi "blokira telefonite za javuvawe". Ajde ve molam, ne odete tolku daleku vo rasipuvaweto na zabavata!

Gi vidovte li voditelite Kat Alstrom i Anders Lundin kako bea oble~eni? Siv kostum, siva vratovrska i xi{ pembe-rozova (ciklama) ko{ula. Kaj nas, koga }e slu{nam "ova so ona ne odi", ili "ona so ova ne e skladno", turi mu pepel. Robuvaweto na vkusot, na samiot prag na 21 vek e ~ist aps. Nema kurtuluva~ka bez sloboda vo oblekuvaweto, samo pod eden uslov: slobodata na edniot, da ne ja zagrozuva slobodata na drugiot.

Da & robuva{e Arben Xaferi na etikata na me|unarodnata zaednica, nema{e da go izdigne pravoto na Albancite na tolku visoko nivo, da se gleda duri od Mont Everest. Devoj~iwata vo Stokholm sami se vinovni. Im "zastana" glasot srede grlo, na patot do triumfot. Zatoa Albancite }e pobeduvaat, a nie }e "~ekame vo red", barem da go ubla`ime porazot!

Koj Makedonec se obidel da zagrozi politi~ka i socijalna stabilnost vo zemja kade {to e toj e malcinstvo? Nikade! Pa zo{to toga{ nekoj od nadvor da mu go re{ava problemot koga ne postoi?

A, Albancite vo Makedonija? E, za niv neka ka`e Menduh Ta~i, ama kako {to treba, i kako {to znae. Nekni, nekoja vele{ka delegacija na `eni treba{e da odi so uredni dokumenti vo Podgradec, vo Albanija. Ne gi pu{tija. I nikomu ni{to, ni vo Podgradec, ni vo Veles.

Majstorstvoto e koga ne zaslu`uvuva{, da dobie{. A ne kako onie na{i ~etiri devoj~iwa: Mareto, Ivon~eto, Ver~eto i Rosi~eto, da zaslu`i{, a da ne dobie{.

Da znaete, nema poitri od Grcite. Zo{to Elenite nikoga{ ne bile pobedeni od Aleksandar Makedonski? Oti koga videle i slu{nale pod koi uslovi e razurnata i osvoena Teba, samu mu ja predale vlasta na Aleksandar!

So 29 poeni, FYROM i ne zazede nekoe lo{o, poni`uva~ko mesto vo evropskata muzi~ka liga. Zad nas ostavivme duri i edna golema Anglija, so bod pomalku, da ne zboruvam za [vajcarcija ~ii boi gi brane{e porane{na ubavica, pridru`uvana od maestralniot Albano. I galskite petli (Francija) zaripnaa, Belgija, da ne bevme nie, }e be{e so "nula" poeni.

Slu{aj}i ja Milanka (kako vodi~ niz Stokholm) u{te mi odzvonuva vo u{ite nejziniot pateti~en glas, za havarijata na na{ata muzi~ka ~etvorka: Oskar ne dobivme, ama dobivme edno novo teknuvalo deka vo idnina treba da se vozdr`uvame od ispra}awe na devoj~iwa koi prvpat nastapuvaat na vakvi mega - songovi, pove}e zaradi niv, pomalku zaradi nas!

Ne sum muzi~ki dobro konstruiran, ama u{te koga trgna muzikata i glasot na devoj~iwata, me izede janya. Ne se decava vo [vedska na glavnoto, kako {to bea vo Makedonija na sporednoto. Od Lugano 1956 godina, do Stokholm 2000 godina mo`e{e mnogu poarna analiza da se napravi za da se vidi kaj plovi evropskiot muzi~ki brod.

Majka mi, kako i Vlatko Stefanovski, gi bendisa devoj~iwata. Im predvide duri i titula. Ama mi prizna, kako majka: "Sinko, oti vo Evropa odime so evropski, a ne so na{i makedonski pesni (!?). Da ne ni e sram od Lazaropole, od Mariovo, od Kukli{, od Pelister?

Te{ko se ubeduva majka, da znaete. Na{ata pesna vo Makedonija zvu~i dobro (taka be{e i so Vlado Janevski), ama koga }e se izleze na peewe vo Evropa, pesnata kako da go gubi zdivot. Devoj~iwata vo Stokholm ne bea kako skija~ite vo Garmi{ Partenkirhen, {eeset i devetti, od sedumdeset!

Ova mesto {to go osvoivme na 44-ot Evrosong, e sepak podobro od na{iot standard, za kogo premierot Qub~o Georgievski uporno n# ubeduva deka ne ni pa|a. Zatoa, na krajot "Pesnata za Evrovizija" najdobro e da ja prelistuva{ kako album, iako li~i na vesnik koj kako vilinskoto kow~e, `ivee samo eden den, ili najmnogu edna nedela!