MO@NOSTI ZA PLASMAN NA MAKEDONSKITE PROIZVODI

Vo Izrael imavme sli~en problem, no tamu uslovite bea mnogu pote{ki od ovie vo Makedonija, no Izrael go re{i na mnogu originalen na~in problemot so nivnite proizvodi za izvoz i denes ne postoi zemja vo Evropa koja ne gi poznava izraelskite proizvodi, koi imaat specijalen imix vo kvalitet i nadvore{en izgled. Dolgogodi{noto vlo`uvawe vo ispituvawata na pazarot, na ona {to kupuva~ot go bara, denes dava ogromen rezultat. Izraelskite proizvodi se mnogu barani na pazarot i imaat dobra cena, sporedena so cenata na proizvodite od drugite zemji. Lu|eto, ~ija rabota e da go sledat pazarot, postojano go sledat pulsot na kupuva~ite, {to im e potrebno, za koe vreme, kolku i sl. Se potpi{uvaat dolgogodi{ni dogovori so obezbedeno pla}awe i na baza na ovie dogovori zemjodelecot ja see odnapred utvrdenata kvota. Onie proizvodi {to se nameneti za izvoz minuvaat niz specijalni, neutralni oddelenija vo koi se vr{i kontrola na kvalitetot i kvantitetot na proizvodite za izvoz. Ona {to ne e dobro, ne dobiva dozvola za izvoz, dodeka ona {to odi za izvoz e so visoka ocenka za kvalitet i nadvore{en izgled.

Treba da se razbere deka odgleduvaweto na proizvodite e ponekoga{ najevtiniot i najednostaven del. Mnogu va`no e kako }e se sobere ovoj prinos bez da se o{teti, kako da se transportira na vistinski na~in za da se za~uva kvalitetot, kako da se sortira, da se pakuva na na~in baran od potencijalnite kupuva~i i najva`no, na~inot na ~uvawe na sobraniot i pakuvan prinos. Denes, to~no se znae potrebnata temperatura za ~uvawe na sekoja sorta zelen~uk i ovo{je, na koja temperatura treba da se ~uva i na istata da bide transportirana do krajniot kupuva~. Postoi pravilen na~in da se vr{i i kontrola na vozduhot so dodavawe na razli~ni gasovi, koi odgovaraat za dadeno ovo{je i zelen~uk. Takov primer se jabolkata ~uvani na ovoj na~in i potoa servirani na masa za jadewe, mnogu te{ko mo`e da se zabele`i deka ne se sobrani od drvo pred samoto servirawe. ^uvaweto na proizvodite e na ~ist, zdrav i ekolo{ki na~in.

[to storivme nie vo Izrael za da go zgolemime plasmanot (i ne samo za izvoz) i da ja trgneme ovaa gri`a od malite zemjodelci.

(a) Formiravme berza za zelen~uk i ovo{je na koja sekojdnevno se nosi prinosot vrz osnova na baraweto na pazarot, i se licitira kako na berza. Prodava~i i kupuva~i od golemata mre`a na kupuva~i, doa|aat na ovaa berza, doa|aat od prodavnici, hoteli, restorani i sl. Denes, golemata mre`a za prodavawe, {to se razvivala poslednive 10 godini vo Izrael. (sli~na na “Vero”, “Tineks”) ima vospostaveno direktna vrska so zemjodelcite, taka {to ja dobivaat robata pakuvana, sortirana i kvalitet onakov kakov {to barale. Zemjodelecot go ispra}a negoviot prinos posle sortirawe i pakuvawe na berza i se razbira cenata {to ja dobiva zavisi od kvalitetot, pakuvaweto i nadvore{niot izgled.

(b) Za proizvodite nameneti za izvoz postoi druga postapka. Koga robata se nosi vo magacin za izvoz, tamu pominuva niz mnogu detalna kontrola, kade se potvrduva nejziniot kvalitet potreben za izvoz, za koj postoi plan napraven vrz osnova na pora~kite od razli~ni zemji. Za izvozot se gri`at posebni kompanii, od koja najgolema e “Agresko”, koja ja plasira celata roba so licenca na Karamel (ime na poznata planina koja se sre}ava vo Biblijata i na koja se nao|a gradot Haifa). Kompanijata “Agresko” ima filijali niz cela Evropa i golem plac so magacin na aerodromot vo Minhen, Germanija. Toj pretstavuva centar za plasman vo Evropa, od nego se transportira roba po zemjen pat, so kamioni, za cela Evropa. Kompanijata “Agresko” poseduva golem vozen park od kargo-avioni, so koi se transportiraat zemjodelskite proizvodi od Izrael. Preku filijalite se organizira celokupniot plasman na robata, vraboteni se golem broj agenti koi rabotat na procent i nivnata rabota se sostoi vo postojano pronao|awe na nov pazar za plasman na robata. Vo kancelarijata na “Agresko” se baraat i dobivaat instrukcii za sortirawe i pakuvawe i ottamu proizleguvaat site pora~ki za razli~na roba od Izrael. Se raboti kompjuterizirano, informaciite pristignuvaat do zemjodelcite vo vistinsko vreme i poradi toa mo`e da se reagira mnogu brzo i isporakata e brza i mnogu efikasna. Kvalitetnata roba na “Agresko” ima imix vo cela Evropa i drugi zemji. Denes, “Agresko” e na vtoro mesto po golemina vo Evropa vo oblast na plasmanot na ovo{je i zelen~uk i poradi toa vredi da se koristat nejzinite mo`nosti i organiziran plasman. Vo poslednive godini ovaa kompanija plasira roba ne samo od Izrael, no na ovaa tema }e se navratam vo prodol`enie, koga }e zboruvam za mo`nostite za plasman na robata od Makedonija.

Vo Izrael, poradi nedostig na voda, izraelskite zemjodelski kompanii ne mo`ej}i da ja obrabotuvaat zemjata bez voda, nekoi se odlu~ile da odgleduvaat del od ovie razli~ni kulturi vo drugi zemji, za koi ve}e imale izgraden golem pazar vo zemjite vo Evropa, [panija, Turcija, Polska, Romanija i drugi i do{le do Ju`na Amerika. Ottamu, denes, “Agresko” i drugi kompanii go plasiraat i tropskoto ovo{je: mango, avokado, banana, grozje i sekako ovo{je i zelen~uk nadvor od sezonata. Vo poslednite godini e otvoren pazar i vo Amerika, se odgleduvaat specijalni kulturi vo pustina, kako specijalna piperka, grozje bez semki i drugi sorti {to se odgleduvaat specijalno za amerikanskiot pazar.

Jas ne gledam deka postoi nekakov problem i Makedonija da se zapi{e vo spisokot na zemji koi imaat zaedni~ka sorabotka so Izrael i koi preku Izrael gi plasiraat svoite zemjodelski proizvodi.

(v) Vo Izrael e oformena golema komora za ladewe so kontrola na vozduhot, so {to e prodol`ena sezonata za plasman na mnogu efikasen na~in i robata se ispora~uva onaka kako {to e barano od pazarot, oformena e patna mre`a za transportirawe na robata, so {to e olesnet transportot od teren do magacin. Formirale mnogu moderna oprema so linii za pakuvawe, tamu ja sortiraat i pakuvaat robata na poluavtomatski na~in. Za posetitelite od Makedonija toa be{e golema avantura, koga go vidoa tretmanot i na~inot na plasman na ovo{jeto i zelen~ukot na kontroliran i planiran na~in, poradi {to se dobivaat maksimalni rezultati. Lu|eto zadol`eni za plasmanot, razmisluvaat za celot pat na robata, od zemja do prodavnica. Sekako, deka toa izgleda poinaku koga se se planira odnapred, od seewe do patot do {tandovite vo prodavnica.

(g) Kako mo`e da se realizira ovaa komplicirana rabota vo Makedonija i kako mo`e da se stavi Makedonija na mapata za isporaka na zemjodelski proizvodi za Evropa i drugi zemji (Arapskite zemji, Isto~na Evropa, NATO, KFOR i dr.). Najnapred bi sakal da spomenam deka Makedonija ima golema prednost vo odnos na Izrael koga bi se sporeduvale optimalnite uslovi. Edna od najva`nite prednosti e blizinata so Evropa, potoa Makedonija e otvorena za plasman za arapskite zemji, {to ne e slu~aj so Izrael poradi politi~kata situacija, Makedonija e pove}e otvorena i poblisku od Izrael za del od isto~nite zemji i da ne spomenam golem voden potencijal, izvonredna mikroklima (288 son~evi denovi), {to dava mo`nost za odgleduvawe na mnogu razli~ni kulturi bez problemi. No, treba da se razbere, deka od Makedonija te{ko e da se plasira bez da se napravi revolucioneren ~ekor vo sfa}aweto na konceptot na plasman, treba da se sfati deka kupuva~ot e kral i treba da se sledi negovata `elba. Dokolku vie vo Makedonija sakate dobieniot proizvod da e pogolem, toa ne zna~i deka toa }e go bara i kupuva~ot vo drugite zemji vo Evropa. Izraelcite vr{ele ispituvawe i denes to~no znaat {to baraat i sakaat nivnite kupuva~i, no i ponatamu ja sledat sekoja promena na vkusot na kupuva~ot.