Kratovo nekoga{ i denes

ISTORIJA VO SEKOJ KAMEN

Pi{uva: Rozita ZAKEVA

Bogatstvoto na gradot go privleklo vnimanieto na Turcite vo 1389 godina, koga odej}i za Kosovo Pole, sultanot Murat, pominal niz Kratovo za da go vidi negovoto bogatstvo

Ovde se isprepletile minatoto i sega{nosta, a Kratovo kako na dlanka se izdiga od svoeto korito i ~ini{ so svojot raste` saka da go dopre neboto, da gi otfrli od sebe prangite, a dokaz za toa e sekoj kamen koj zboruva za ne~ie vladeewe

^ekoram po kaldrmata, niz tesnite uli~ki sozdadeni mnogu odamna. Po niv ~ekorele mnogu vojskovodci, agi, pa{i, zulum}ari, po niv se dvi`ele vojski i svatovi. Ovde, sekoj kamen ima svoja istorija. Ova grat~e, smesteno pod padinite na Osogovskite Planini niz vekovite ja so~uvalo istorijata za sebe. Gi ispi{alo vekovnite stranici na svoeto postoewe.

OPSTANOKOT NA KRATOVO

Gradot Kratovo, smesten vo podno`jeto na Osogovskite Planini se nao|a vo stariot vulkanski krater koj od zapad i istok e izbrazden so izdlabeni dolini. Za prvpat gradot Kratovo se spomenuva pod imeto Koritos (Korito) {to vsu{nost ja objasnuva negovata mestopolo`ba t.e. smesten vo korito.

Za postoeweto na Kratovo se zboruva u{te vo VI vek pred ra|aweto na Hrista, a dokaz za toa e Homeroviot ep "Ilijada", kade {to se spomenuva, kako i monetite, od vremeto na Adoqon Pajonski (kral koj vladeel od 315 - 285 god p.n.e.), koi ovde se pronajdeni.

Od rimskiot period vo Kratovo i Kratovsko ima mnogu arheolo{ki tragi, za {to svedo~at i mnogu moneti, od periodot koga gradot & pripa|al na rimskata provincija Dardanija, ~ij{to glaven grad bil Skupi, t.e. dene{no Skopje. Pova`en moment od istorijata na Kratovo e naseluvaweto na plemiwata Pe~enzi i Kumani. Vo 1189 godina gradot i negovata okolina bile prisoedineti kon Srbija, vo vremeto na vladeeweto na Stevan Nemawa. Podocna toj povtorno potpadnal pod vlast na Vizantija. Vo svoeto postoewe Kratovo nekolkupati gi menuvalo svoite gospodari. Eden od najpoznatite vlastodr{sci, od vremeto na vladeeweto na car Du{an bil despot Oliver Jovan Gr~i}. Toj vo vremeto na svoeto vladeewe podignal crkva koja podocna bila sru{ena. Podocna despot Jovan go nasledile sinovite na Dejan, Draga{ i Konstantin vladeele zaedno so svojata majka Teodora.

PETVEKOVNO TURSKO VLIJANIE

Bogatstvoto na gradot go privleklo vnimanieto na Turcite vo 1389 godina, koga odej}i za Kosovo Pole, sultanot Murat, pominal niz Kratovo za da go vidi negovoto bogatstvo. Otkako do{le Turcite mnogu od crkvite bile pretvoreni vo xamii so podigawe na minariwata. Turcite ja osvoile Kratovskata oblast, a so toa i kratovskite rudnici koi im gi nosele site prihodi na Dejanovi}i i despot Oliver. Taka Kratovo }e ostane pod turska vlast celi pet veka. Vo XVI i XVII vek gradot }e stane najzna~ajno mesto vo novo osvoenite teritorii na Turskoto Carstvo. Vo prvite godini od turskoto vladeewe kratovskite rudnici rabotele 15 procenti za dr`avata. Razvojot na rudarstvoto vo Kratovo ovozmo`il negov kulturen procut, pa taka pokraj zlatarskiot zanaet postoele i u~ili{ta.

Procesot na islamizacija na Makedonija vo XVI vek zemala zamav i vo Kratovo i Kratovsko. Vo defterite pi{uva deka od 303 `iteli 74 bile islamizirani. Ova poka`uva deka gradot e eden od najnaselenite so muslimani vo toga{na Makedonija. Razvojot na gradot ovozmo`il doseluvawe i na katoli~ki semejstva od Dubrovnik. Koi podocna se pretopile vo drugi veri. Od turskite patepisci Haxi Kalfa, ]atip ^elebija i Evlija ^elebija se doznava mnogu. Vo svoite zapisi tie pi{uvaat za kratovskite amami, kratovskata ~ar{ija, kratovskiot bakar od koj se izrabotuvale sve}nici, feneri, ibrici, tepsii, saani, legeni, i drugo. Evlija gi opi{uva amamite, od koi eden ima 40 ~e{mi so topla voda, amamot bil dolg 70 metri, a se pretpostavuva deka bil izgraden vo XVI vek, a sru{en vo 1689 vo Karpo{ovoto vostanie.

Vo po~etokot na XVII vek zapo~nalo naseluvawe na Turci od Azija, koi bile mnogu bogati i vo Kratovo izgradile svoi sarai. Ve}e vo XIX vek razvojot na zanaet~istvoto i trgovijata, obnovuvawe na rudarstvoto i za`ivuvaweto na zanaetite ovozmo`ilo razvoj na gradot.

GRADOT DENES

Kratovo se nao|a na 700 metri nadmorska viso~ina. So posledniot popis od 1994 godina gradot ima 6481 `itel. Sokacite i uli~kite niz koi se dvi`ite, koga ste vo Kratovo se tesni, krivulesti i nagorni. Poplo~eni se so kamewa, koi od do`dovite i poroite {to se slivale niz niv tolku mnogu izlegle, taka {to i dvi`eweto go ote`nuvaat. Ovde s# e vo znakot na kamenot, samo dene{nata, nova arhitektura go naru{uva mozaikot na edno `iveewe. Ovde se isprepletile minatoto i sega{nosta, a Kratovo kako na dlanka se izdiga od svoeto korito i ~ini{ so svojot raste` saka da go dopre neboto, da gi otfrli od sebe prangite, a dokaz za toa e sekoj kamen koj zboruva za ne~ie vladeewe. I mostovite, koi se gordost za ovoj grad, se dokaz za petvekovnoto tursko vladeewe. ]e gi spomeneme Grov~anski most, Radin most, Radev most, ^ar{iski most, Jok{inski most. Vo momentov najkoristen e Radin most, bidej}i toj gi povrzuva gradot i selata. Se nao|a na Manceva Reka, podignat na dve kuli od koi ednata e 28, a drugata 29 metri. Izgraden e 1833 godina

Nesekojdnevnata gradba, ovde{nite lu|e o~igledno ne gi voodu{evuva mnogu. Zatoa {to s# e ostaveno na zabot na vremeto. Ku}ata, na fotografijata e stara okolu 200 godini, a vo nejzinata pozadina e edna od kulite. Se pretpostavuva deka ja izgradile sinovite na Asan-beg. Denes, taa kako dokaz za svoeto postoewe go ima samo ~ardakot i podrumot. Vo nego edna bo~va za vino, edno kotle i eden vr{nik, so svoeto prisustvo go ~uvaat vremeto koga mnogu generacii rastea i zaminaa daleku odovde.