Nau~en sobir "Dedo Iqo Markov - Male{evski i negovoto vreme"

RAS^ISTUVAWE NA TERMINI, PERIODI, NASTANI I STAVOVI

Pi{uva: Koce STOJMENOV

  • D-r Nina Dulgerova i ponatamu cvrsto stoi na stavovite na bugarskata istoriografija, obiduvaj}i se preku niza argumenti da zboruva za karakterot na Kresnensko-razlo{koto vostanie kako aktivnost so bugarski duh. Pritoa, taa gi zaborava vistinskite faktori na politikata, na silite i odnosot na narodot kon pra{aweto na nacionalnata i crkovnata pripadnost

Minatiot vikend vo Berovo, vo Love~kiot dom se odr`a Nau~en sobir na tema: "Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme", na koj so svoi referati u~estvuvaa pove}e od triesetina nau~ni i kulturni rabotnici. Na Sobirot u~estvuvaa i nau~nici od SR Jugoslavija i Bugarija. Ovoj Nau~en sobir e na{ skromen pridones vo osvetluvaweto na patot kon slobodata po koj ode{e male{evskiot tribun, revolucioner, poznatiot ajdu~ki vojvoda berov~anecot Dedo Iqo, ~ij sloboden duh e vtkaen vo temelite na osloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod, istakna gradona~alnikot na op{tina Berovo, Jovan Takovski.

Iqo Markov - Male{evski e eden od najpoznatite makedonski ajduti, komiti i vojvodi vo XIX vek. Pretstavuva najmarkantna li~nost vo makedonskoto ajdu{tvo, patokaz na slobodarskite generacii od Male{evo, Pijanec i cela Makedonija i na revolucionernoto dvi`ewe voop{to. Toj e eden od najistaknatite borci za slobodata na svojata tatkovina Makedonija, no i na drugite sosedni balkanski narodi. Li~nosta na vojvodata Iqo Markov - Male{evski zazema centralno mesto vo makedonskata i voop{to vo balkanskata istoriografija kako grani~en borec protiv inovernata osmanliska vlast za osloboduvawe na makedonskiot narod, istakna vo vovedniot referat profesor d-r Aleksandar Trajanovski.

NAU^EN SIMPOZIUM SO ME\UNARODEN KARAKTER

Na Nau~niot sobir so svoi referati zedoa u~estvo nau~ni rabotnici od pove}e dejnosti: istori~ari, kni`evnici, folkloristi, muzikolozi i drugi disciplini, niz koi se sledea aktivnostite na Dedo Iqo Markov - Male{evski i nastanite {to se slu~uvale vo Male{ i Pijanec, vo vtorata polovina na XIX vek.

Prv na Sobirot govore{e prof. d-r Aleksandar Trajanovski koj se pretstavi so referatot "Vojvodata Iqo Markov - Male{evski". Potoa nastapija: prof. d-r Vlado Popovski "Politi~kite i dr`avotvornite idei i programi za Makedonija vo vremeto na Iqo Male{evski", prof. d-r Zoran Todorovski "Vojvodata Iqo Markov - Male{evski vo dokumentite na svoite najbliski", prof. d-r Kiro Kamberski "Prosvetno - kulturnite priliki vo Male{evo i Pijanec vo XIX vek", m-r Dragi Georgiev "Ajdutstvoto vo Makedonija, so poseben osvrt vo Male{evijata i Pijane~ko" d-r Jovan Janev i d-r Ahmed [erif "Administrativnoto ureduvawe i stopanskite priliki vo Pijanec i Male{evijata vo XIX vek", d-r Boro Mokrov "Osvrt na dosega{nite istra`uvawa za Iqo Male{evski i za Pijane~ko-male{evskiot kraj vo XIX vek", Nata{a Kotlar - Trajkova "Niz zapiskite na sovremenicite (soborci) na Dedo Iqo -Edna epoha dve te~enija", prof. d-r Miodrag Peri} (SR Jugoslavija) "Prestojot i dejnosta na Dedo Iqo Male{evski vo Srbija", prof. d-r Van~e Stoj~ev "Vojni~kite aspekti na deluvaweto na Dedo Iqo", m-r Maja Miqkovi} (SR Jugoslavija) "Vojvodata Iqo Male{evski vo Srbija", Slave Gocev (R. Bugarija) "Revolucionernata dejnost na Iqo Markov - Male{evski po Rusko-turskata vojna i Berlinskiot kongres od 1878 godina", doc. d-r Nina Dulgerova (R. Bugarija) "Knez Dondukov - Korsakov i Kresnensko-razlo{koto vostanie", m-r Biljana Josifovska, "Iqo Male{evski i \or|ija Pulevski vo osloboditelnite borbi", d-r Blagoj Stoi~ovski "Dvomese~nata sloboda na Pijane~kata Republika", d-r Milan Bo{koski "Patopiscite za Pijanec vo XIX vek", Slavjanka Petrovska "Dimitar Pop Georgiev - Berovski, kako sobira~ na starini", prof. d-r Aleksandar Apostolov "Pijan~ani i male{evci vo vini~kata afera", m-r Marija Pandevska "Osnovaweto i dejnosta na Prvata ~eta na TMORO".

Na Sobirot zedoa u~estvo i nau~ni rabotnici koi govorea za jazikot, obrazovanieto, folklorot, kni`evnoto nasledstvo i pobliskoto minato. D-r Mihajlo Georgievski zboruva{e za "Nedovolno prou~en deec od Berovo od XIX vek", prof. d-r Dimitar Pandev "Jazi~nite osobenosti na folklornite materijali od Male{ i Pijanec vo XIX vek", d-r Ilija Velev "Rakopisnoto kni`evno nasledstvo od Pijanec i Male{evsko vo XIX vek", d-r Dragoqub Petrovi} (SR Jugoslavija) "Prilog kon pra{aweto na politi~kiot identitet na Isto~na Makedonija i na narodnosta na naselenieto vo vtorata polovina na XIX vek", prof. d-r Jelica Nikolovska i prof. d-r Atanas Nikolovski "Specifi~noto vo prosvetno - kulturnite procesi vo Male{evijata, posebno kon Peh~evo kon krajot na XIX vek", Mirjana Nin~ovska "Za nekoi predmeti od ostavninata na Dedo Iqo Male{evski", Valentin Debo~i~ki, (R. Bugarija) "Dedo Iqo Male{evski i negovata spomen - ku}a muzej vo ]ustendil", prof. d-r Novica Veljanovski "Male{evijata, borbata za dr`avnost i relaciite so ASNOM", prof. d-r Marjan Dimitrijevski "Tradiciite na Iqo Male{evski i na makedonskite vostanija vo tekot na Isto~nata kriza vo NOV", d-r Marko Kitevski "Dedo Iqo Male{evski vo narodnata tradicija", Ivan Bo{na~ki "Vojvodata Dedo Iqo Male{evski niz narodnite pesni od Male{evijata i Pijanec", d-r Vasil Tocinovski "Dedo Iqo Male{evski niz umetni~kata literatura" i prof. d-r Darinka Pa~emska - Petreska i doc. d-r Violeta A~koska "Li~nosta na Dedo Iqo Male{evski i pijane~koto vostani~ko projavuvawe vo istoriskoto obrazovanie".

NASTANI ZA ODBELE@UVAWE

Me|u dvete sesii od prviot den, Nau~niot sobir be{e zbogaten so promocija na knigata "Spomeni na Nikola Petrov Rusinski", predgovor, redakcija i komentar na prof. d-r Darinka Pa~emska - Petreska i prof. d-r Vojo Ku{evski, vo izdanie na Institutot za nacionalna istorija - Skopje vo 1997 godina. Knigata ja promovira{e prof. d-r Aleksandar Trajanovski, a izvadoci od spomenite ~ita{e akterot po poteklo od Male{evijata, Aleksandar [ehtanski.

Promocijata se odr`a vo dvorot na manastirot "Sv. Arhangel Mihail".

U~esnicite na Sobirot imaa mo`nost da ja poglednat i spomen - sobata na vojvodata Iqo Markov - Male{evski {to se nao|a vo prostoriite na manastirot "Sv. Arhangel Mihael", vo koja se nao|aat najrazli~ni materii koi mu pripa|ale da ovoj pro~uen male{evski vojvoda i naroden predvodnik za osloboduvawe od Osmanliskata Imperija.

Na Nau~niot sobir posebno vnimanie ni ostavija izlagawata na d-r Nina Dulgerova i Slave Gocev od Republika Bugarija. D-r Nina Dulgerova i ponatamu cvrsto stoi na stavovite na bugarskata istoriografija, obiduvaj}i se preku niza argumenti da zboruva za karakterot na Kresnensko-razlo{koto vostanie, kako aktivnost so bugarski duh. Pritoa, taa gi zaborava vistinskite faktori na politikata, na silite i odnosot na narodot kon pra{aweto na nacionalnata i crkovnata pripadnost. Slave Gocev se obide da ja naslika "Revolucionernata dejnost na Iqo Markov - Male{evski po Rusko-turskata vojna i Berlinskiot kongres od 1878 godina". Slikata za Dedo Iqo ja dooformuva preku makedonskiot duh i karakter. Toj istakna deka stanuva zbor za Makedonec i deka borbite gi vodel makedonskiot narod.

Na krajot e konstatirano deka Dedo Iqo Markov - Male{evski e li~nost koja{to ja odbele`a prvata polovina na XIX vek i deka od Nau~niot sobir se predviduva vo bliska idnina da se objavi zbornik vo koj }e bidat pomesteni site referati.