ZA ^A[A VODA, PARTISKA PRIPADNOST

Prostorot na ovaa op{tina ima raznovidna reljefna struktura, bidej}i pogolem del od nea e ridsko-planinski, smesten me|u planinite Gole{nica i Karaxica.

Teritorijata na op{tinata Studeni~ani zazema povr{ina od 274 kilometri kvadratni i se vbrojuva vo sredno golemite op{tini vo dr`avava. Prose~nata gustina na naselenosta iznesuva 53 `iteli na eden kilometar kvadraten. Vo sostavot na ovaa Op{tina zabele`ani se 19 naseleni mesta, od koi 18 se postojani, a edno selo e napolno iseleno (Kaldirec).

So posledniot popis od 1994 godina vo Op{tinata imalo 14.655 `iteli.

Vo op{tinata Studeni~ani vo koja spa|a mesnosta Batinci vo poslednite godini se provlekuva eden aktuelen problem - izgradba na vodovod, ~ija izgradba sekako najmnogu gi zasega `itelite od ova podra~je. Vo vrska so negovata izgradba i aktuelnata sostojba vo op{tinata Studeni~ani odgovori na na{ite pra{awa pobaravme kaj gradona~alnikot E{trev Iseni koj re~e deka ovoj del, iako vo izminatiot period spa|a{e vo edna od najrazvienite op{tini Kisela Voda be{e zapostaven i so negovoto formirawe kako op{tina se zafativme so razre{uvawe na problemite so koi se sre}avame posebno vo delot na infrastrukturata.

Toj me|u drugoto istakna: Jas kako gradona~alnik sum politi~ki oboen odnosno pripa|am na PDP, no mo`am da re~am deka od momentot koga sum izbran jas gi zastapuvam interesite na site gra|ani koi `iveat vo ovaa op{tina. Vo prviot moment se zalagavme najnapred za urbanizacija na selata Studeni~ani i Batinci, koi se klu~ni, so po 5 - 6 iljadi `iteli, potoa sledea Morani, Dolno Koli~ani i Gorno Koli~ani Markova Su{ica i Pagaru{a.

Vo odnos na taa infrastuktura, koja{to kako {to re~e gradona~alnikot ja postavile kako najprioritetna spa|a i izgradbata na deponijata Drisla protiv ~ija izgradba be{e i Op{tinata, zatoa {to deponijata spored gradona~alnikot ne trebalo da se gradi pred da bide izgraden vodovodot. Sosema druga rabota e toa {to deponijata ne se izgradi po tie kriteriumi po koi{to treba{e da se izgradi i posledicite se o~igledni zatoa {to se {iri neprijatna mirizba, a zagadeni se i podzemnite vodi posebno vo mesnosta Batinci i Qubo{, istakna gradona~alnikot.

Planirana e izgradba na vodovod, koj zpo~na da se gradi u{te vo 1998 godina, me|utoa tuka navleze edna `estoka me|usebna netolerancija i neprofesionalnost od {to denes, proizlegoa mnogu problemi, za `al za takvata sostojba pridonese i proektantot koj sekojdnevno gi menuva{e odlukite. Inicijativniot odbor tvrdi deka vo Batinci e mereno s#, nie ne sme go pravele Proektot, istiot toga{ go zemavme od Inicijativniot odbor i na proektantot mu nalo`ivme da objavi tender, a vrz baza na koj po~navme so izgradba vo 1998 godina. Na 6 fevruari postavivme kamen-temelnik i dobivme od minatata vlada dveste iljadi germanski marki koi pretstavuvaa 70 nasto od Proektot, a ostanatite 30 nasto treba{e da se obezbedat od mesnoto naselenie, objasnuva gradona~alnikot E{tref Iseini.

Za vreme na izborite vo '98/ '99 se vme{aa politi~kite igri, bidej}i vo ovaa op{tina mnozinstvoto be{e za PDP, se vme{aa i drugite politi~ki partii, koi sakaa da dobijat glasovi na smetka za izgradbata na vododovodot, ni re~e Iseini.

Na objaveniot tender konkuriraa trinaeset firmi, zatoa {to se rabotelo za navistina golem objekt od 22 km, od koi 5 km e primarna mre`a od pumpnata stanica do rezervoarot. Tenderot bil javen i bilo izneseno deka onoj koj{to }e u~estvuva so finansii od trieset nasto }e go zeme toj proekt. Go zema eden sogra|anin od Qubo{, toa e firmata "Prijas" koja profesionalno se zanimava so taa rabota i vo samiot po~etok taa u~estvuva{e so trieset nasto od sredstvata. Vo 1998 godina bevme vlezeni vo edna programa na FARE ~ii{to sredstva celosno nikoga{ ne gi dobivme. Po izborite, vo avgust be{e i tajvanska delegacija, koja koga ja vide kompletnata dokumentacija bukvalno ja zgrabi i si otide. Rabotite {to bea predvideni za toj period se zavr{ija, duri i mnogu pove}e se investira{e od podizveduva~ot, koj gi uveze cevkite od Grcija za koi imame kompletna garancija deka se kvaliteteni. "Hidrofor-konti" gi uveze so site sertifikati za kvalitet, svetski standardi i seta potrebna dokumentacija. No, se slu~ija previrawa na grupa neposlu{ni lu|e vo Batinci, koi sami na sebe si podnesoa krivi~na prijava vo inspekcija, deka cevkite ne se kvalitetni. Po doa|awe na uvid na Grade`niot institut se utvrdi deka cevkite, za koi izveduva~ot i podeizveduva~ot davaat garancija pedeset godini, se vo red, veli Iseini.

Sakam da ja istaknam neprofesionalnosta na izveduva~ot i podizveduva~ot, koi ne rabotat spored tenderskata dokumentacija, i ne sakav da se me{am vo nivnite igri, no Dogovorot e potpi{an so Op{tinata i vo toj kontekst sakam da istaknam deka nekoi institucii od vlasta n# zaobikoluvaa, sekako poradi partiskata pripadnost, no bez razlika koj e i {to e, Zakonot treba da se po~ituva, dodava Iseini.

Pred pretsedatelskite izbori gospodinot Tupurkovski dele{e dogovori i vetuvawa. Jas potpi{av eden takov dogovor za pedeset iljadi dolari. Vo toj dogovor se vme{a Ministerstvoto za urbanizam i tie pari ne odea preku Op{tinata, tuku direktno preku Ministerstvoto za urbanizam odea do izveduva~ot i podizveduva~ot, {to zna~i povtorno Op{tinata be{e zaobikolena, a rabotata si stoi. Vo predizbornata kampawa nedostasuvaa 300.000 germanski marki za da se zatvori kompletnata finansiska konstrukcija, za naselenieto da bide po{tedeno od pla}awe. Potpi{avme eden dogovor so dene{niot minister Borko Andreev, koj toga{ be{e direktor na Agencijata {to od dene{na gledna to~ka e moja gre{ka i se raboti za eden politi~ki dogovor vo koj jas se otka`uvam od glasovite {to treba da se dadat za mojot kandidat Muhamed Halili, odnosno gi otstapuvam glasovite od ovie deset sela samo vodovodot da se izgradi. Samiot sebesi si potpi{av izjava so potpolna moralna, materijalna i krivi~na odgovornost deka sredstvata }e se tro{at namenski, a do denes tie pari ne sum gi videl. S# {to e vo interes da se napravi i da profunkcionira vodovodot, koj na `itelite od Batinci im e navistina potreben. Od Agencijata za obnova i razvoj, gospodinot Antonio Bikov, mu se obrati na izveduva~ot deka treba da raboti po tender i da ne go interesira {to stanuva nadvor od toa. Me|utoa, vo toj Proekt sistemot za vodovod ima svoi specifiki, rezervoarot {to go predvidel gospodinot Zoran Stankovski "Pema-in`enering", in`inerite od "Pelagonija" ne davaat garancija i go zasiluvaat {to pretstavuva dopolnitelen tro{ok. Sosema druga rabota e i toa {to gra|anite postojano doa|aat i pra{uvaat koga }e bide gotov vodovodot i se sozdava edno netrpenie i revolt kaj niv. Isto taka, gra|anite se `alat deka nekoi ulici voop{to i ne se vlezeni vo sistemot za vodovod, {eeset ku}i se izostaveni na {to jas povikuvam in`ener koj povtorno meri, a "Pema-in`enering" mi dostavuva lista za dopolnitelni tro{oci, matemati~ki presmetani mnogu to~no, me|utoa terenski o~igledno ne znaat da rabotat, objasnuva Iseini. So zalagawe na Op{tinata i na gradona~alnikot, `itelite se nadevaat deka problemite }e se re{at i vodovodot }e uspee da se pu{ti i kone~no da stigne do niv. Isto taka, spored gradona~alnikot na Studeni~ani, politikata ima vme{ano prsti i site si gi pripi{uvaat uspesite na sebesi, no problemite okolu Proektot sepak postojat. Po tenderskata dokumentacija, vo ovoj period treba da izvr{i probnoto ispituvawe na vodovodot od pumpnata stanica do rezervoarot, i dodeka ne se pu{ti vodovodot op{tinata Studeni~ani }e bide problem za `itelite od ova podra~je.

Od drugite aktivnosti koi se prezemaat vo op{tinata Studeni~ani kako {to ni istakna gospodinot E{trev Iseini e i zalo`bata za nejzina urbanizacija, {to zna~i sproveduvawe na vodovodot (Batinci i Qubo{), postavuvawe na kanalizacija, planska izgradba na objekti i nivno legalizirawe, uli~no osvetluvawe, izgradba na verski objekti i sl. I pokraj skrateniot buxet {to gradona~alnikot go tolkuva od politi~ki aspekt (bidej}i kako {to veli toj e totalna opozicija na vlasta), toj istakna deka za ovie tri godini se postignati zavidni rezultati.