Napliv na stranski imiwa na makedonskite firmi

STRANSKOTO IME, USLOV ZA ZGOLEMEN PROFIT?!

Pi{uva: @aklina MITEVSKA

  • Spored Zakon za trgovski dru{tva, imeto na firmata treba vo Trgovskiot registar da bide zapi{ano na makedonski jazik, a prevodot mo`e da glasi na drugi jazici i na drugi pisma, no sodr`inata mora da bide ista

Gradot Skopje, poleka no sigurno po~nuva da nalikuva na svetski grad. Toa sekako deka e za pozdravuvawe, no dali e za pozdravuvawe upotrebata na stranskite imiwa na makedonskite firmi. Odgovorot na ova pra{awe sekako deka bi bil negativen. Pove}eto }e re~at deka nie si imame svoj jazik i svoe pismo, no koga e vo pra{awe profitot i privlekuvaweto na posetitelite, pogolema e koristta koga se upotrebuva stransko ime.

KIRILICATA OFICIJALNO PISMO

Pa taka, ako pro{etate vo pove}eto trgovski centri vo glavniot grad na na{ata dr`ava, sigurno deka }e gi sretnete slednite imiwa: FASHION, SPA, PARIZ itn. ^itaj}i gi niv, dobivame vpe~atok deka `iveeme vo nekoj od svetskite gradovi. Ona {to posebno zagri`uva e toa {to vo `elbata da se privle~e vnimanie, se preteruva so upotrebata na latinicata i na angliskiot jazik, pa generaciite {to doa|aat nema da imaat potreba da go u~at makedonskiot. Za pozdravuvawe se i pove}eto kampawi "Da kupuvame makedonski proizvodi", "Da sozdavame makedonski proizvodi", potoa kampawata "Govorete makedonski" itn. No, na nikogo, barem do sega ne mu tekna da napravi kampawa za makedonski imiwa na makedonskite firmi. Po s# izgleda deka na{ite "gazdi" na ovoj na~in sakaat da go prikrijat lo{iot kvalitet na nivnite proizvodi i da go zgolemat profitot. Od zgolemenata upotreba na latinicata, se dobiva vpe~atok deka nie si ja potcenuvame kirilicata, iako taa kaj nas e proglasena za oficijalno pismo. Zna~i li ova deka vo idnina generaciite {to doa|aat }e u~at da pi{uvaat samo na latinica? Za vakvo ne{to vinovni se samite gra|ani, zatoa {to niv pove}e im odgovara da vlezat vo nekoe kafule ili butik so stransko ime, a da ne vodat smetka za kvalitetot. Zna~i toj ne e va`en, va`no e stranskoto ime na objektot i po mo`nost toa da bide napi{ano na angliski jazik.

Ministerstvoto za trgovija vovede Zakon za trgovski dru{tva, spored koj imeto na dru{tvoto treba da bide napi{ano na makedonski jazik i na kirilica, a prevodot mo`e da glasi na drugi jazici i na drugi pisma, no sodr`inata mora da bide ista.

SPORED ZAKONOT ZA TRGOVSKI DRU[TVA

Za toa kolku se po~ituva ovoj Zakon i kakvi podatoci mo`e da sodr`i imeto na trgovskoto dru{tvo, se obrativme do Republi~kiot pazaren inspektorat, t.e. do glavniot pazaren inspektor, Pan~e Jordanovski.

Firmata sodr`i oznaka koja upatuva na predmetot na raboteweto na dru{tvoto i formata. Firmata go sodr`i sedi{teto na dru{tvoto. Taa mo`e da sodr`i dodatoci (crte`i, sliki i drugo), koi slu`at za poblisko obele`uvawe na dru{tvoto, osven onie koi sozdavaat ili mo`at da sozdadat izmama vo pogled na vidot ili obemot na rabotewe ili da navedat na zamena so firmata ili znakot za razlikuvawe na drugi dru{tva, odnosno lica, ili ako vodat kon povreda na pravata na drugi dru{tva, odnosno lica. Firmata mo`e da se upotrebuva i kako stokoven `ig, osven ako so zakon ne e poinaku odredeno. Izrazite, koi ozna~uvaat ime na istoriski lica i mesta, nacionalnost, dr`ava i nejzinite kratenki, op{tini vo RM ili gradot Skopje mo`e da se stavat kako dodatoci vo firmata, samo ako e dadeno odobruvawe od Ministerstvoto za pravda. Na stranski dr`avjani im e zabraneto vo firmata da ja vnesuvaat oznakata Makedonija i zborovite {to se izvedeni od nea. Ako trgovskoto dru{tvo glasi i na drugi jazici i na drugi pisma vo Trgovskiot registar se zapi{uva na site jazici i drugite pisma. Spored ~len 453, firmata mora pokraj oznakata so koja{to poblisku se obele`uva imeto i formata na trgovskoto dru{tvo da sodr`i i oznaka na predmetot na raboteweto na dru{tvoto.

^lenot 454 veli deka dru{tvoto vo svoeto rabotewe mora da go upotrebuva imeto koe e zapi{ano vo Registarot. Pritoa mo`e da koristi i skrateni oznaki za trgovskoto dru{tvo, koi mora da bidat zapi{ani vo Registarot. Jordanovski veli deka za onie koi ne gi po~ituvaat propisite soglasno so ~len 707 od Zakonot se kaznuvaat so pari~na kazna od 80 do 230 plati. Kaznite se odnesuvaat na onie, koi{to ne go upotrebuvaat imeto kako {to e zapi{ano vo Trgovskiot registar, ne ja prijavile promenata na sedi{teto vo sudot, vo ~ij trgovski registar bilo zapi{ano. Pokraj pari~nata kazna za stopanski prestap mo`e da se odzeme i ostvarenata imotna korist od vr{eweto na neregistriranite dejnosti. Vo ramkite na Republi~kiot pazaren inspektorat postoi posebna ekipa koja vr{i nadzor vo vrska so pravilnoto istaknuvawe na firmite. Istata podnesuva prekr{o~ni prijavi protiv onie koi{to ne gi po~ituvaat pravilata, a ima i presudi doneseni od strana na nadle`niot sud. Zasega provereni se 500 firmi, po~nuvaj}i od op{tinata Kisela Voda do op{tinata Centar.

Zna~i, Pazarnata inspekcija kako taka funkcionira, a dali kaznite }e gi pogodat prekr{itelite na pravilata od Zakonot za trgovski dru{tva, ili }e prodol`at i ponatamu da rabotat po staro ne zname?