PODDR[KA NA INICIJATIVATA NA MANU

Od kontaktite {to gi imavme so na{ite bra}a vo egejskiot del na Makedonija doznavme deka i me|u na{ite sonarodnici vo toj del od Makedonija predlogot e primen so golemo zadovolstvo. Informacija za predlogot na MANU ekspresno pristigna i do na{ite sonarodnici vo Avstralija, Kanada, SAD i vo isto~noevropskite dr`avi, vo koi{to `iveat na{i nekoga{ni deca-begalci i drugi Makedonci progoneti od Grcija. Razgovaravme so Tome Miovski od Pert, so Pero Bo`darevski od Adelaid, so Risto ^a~kirovski od Toronto, so Kosta Andreev od Ungarija, so Mito Aleksovski od Polska, so Go~e Mir~evski od ^e{ka. Site na{i sogovornici ni potvrdija deka doznale za predlogot na MANU i se nadevaat oti }e bide prifaten od Sobranieto i Vladata na Republika Makedonija.

Na mislewe sme deka krevaweto na glasot na MANU ne e samo protiv diskrimancijata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo sosedna Bugarija, poradi zabranata na OMO "Ilinen" - PIRIN, tuku e faktot vo ovaa na{a vrvna nau~na institucija e dojdeno do zaklu~ok deka balkanskite zemji, vo ramkite na Sovetot na Evropa, ja potpi{ale ovaa Ramkovna konvencija za malcinskite prava, no ne ja po~ituvaat i ne ja sproveduvaat. Ovaa sostojba be{e poznata i mnogu odamna.

Taka i dvete sredbi na nekoga{nite deca-begalci, odr`ani vo 1988 i 1998 godina, koga masovno bea maltretirani i vra}ani od makedonsko-gr~kata granica, samo poradi toa {to nivnite rodni mesta im se napi{ani vo patnite ispravi na makedonski jazik, presudite protiv ahrimandritot Nikodim Carkwas, na borecot za ~ovekovi prava, Hristos Sideropulos, i nivnoto zatvorawe, kako i mnogu drugi aktivisti koi se deklariraa kako Makedonci, a ima{e i mnogu drugi povodi. No, problemot so pravata na malcinstvata i denes e mnogu aktuelen i so pravo mo`eme da konstatirame deka zaslu`uva priznanie, potegot na pretsedatelot na MANU, akademik Georgi Efremov, koj go iznese vo svoeto ekspoze i pobara ovoj problem da se elaborira vo ramkite na na{ata dr`ava.

Vo izminatite 10 godini asocijaciite na decata-begalci i drugite zdru`enija na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija imaat upateno okolu 500 pismeni obra}awa vo vid na deklaracii, apeli, predlozi, prememorii, barawa i sli~no do me|unarodnite institucii, koi se borat za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi, so insisitirawe da vlijaat vrz Republika Grcija za da gi ukine site zakoni so koi sme diskriminirani, odnosno ne ni se dozvoluva da se vratime vo rodnite mesta, duri i ne ni e dozvoleno da gi posetuvame i da zapalime sve}i na grobovite na na{ite pokojni predci.

Iako vo predlogot na MANU ne e sodr`an problemot na begalcite od egejskiot del na Makedonija, nie znaeme deka toj e dovolno poznat i samo po sebe }e stane predmet na elaborirawe koga na dneven red }e bide pra{aweto za ostvaruvawe na pravata na nacionalnite malcinstva vo zemjite na Balkanot. Uvereni sme deka }e stane zbor i za odnosot na Evropa kon begalcite od Grcija, sporeduvaj}i go so odnosot kon begalcite od Bosna i Kosovo. Kaj nas e prisutno misleweto deka Grcija treba{e da bide kazneta za proteruvaweto na nad 600.000 Makedonci od egejskiot del na Makedonija. Fakt e deka na Balkanot nema univerzalen model za re{avawe na problemot na begalcite i od tie pri~ini tretmanot na begalcite od Grcija ne e ist so onoj na begalcite od Bosna i Kosovo.

Poslednite na{i aktivnosti vo borbite za ostvaruvawe na na{ite prava bea svrteni kon poseti i razgovori so pretstavnici na Obedinetite nacii na OBSE, na ambasadi i drugi me|unarodni organizacii so sedi{ta vo Skopje, so cel da gi zapoznaeme u{te edna{ so na{ite problemi i da pobarame pomo{ i poddr{ka vo na{ite nastojuvawa. Iznanadeni sme od nivniot priem i razbirawe za na{ite problemi, no u{te pove}e sme iznenadeni od nivnite sugestii deka nie treba da se javuvame pove}e kaj na{ata Vlada i instituciite i od niv da barame da n# za{titat, odnosno da baraat od Grcija i od me|unarodnite institucii da ni se ovozmo`i ostvaruvawe na na{ite prava. Tie ne se otka`uvaat da gi zapoznaat svoite centrali so na{ite problemi, no istaknuvaat deka Republika Makedonija e zastapena so svoi pretstavnici vo mnogu me|unarodni forumi i institucii kako {to e Me|unarodniot sud vo Strazburg, vo Evropskiot sovet i drugi. Ni be{e veteno deka }e se obratat i do na{ite nadle`ni ministerstva i do Vladata. Ako ne sme mo`ele ni{to da postigneme vo prethodnite 50-tina godini od progonstvoto, sega koga imame svoja dr`ava, taa mo`nost e realna se razbira, dokolku Republika Makedonija n# zeme pod za{tita i ni pomogne, upatuvaj}i n# kako pouspe{no i pobrzo mo`eme da gi ostvarime na{ite prava.

Na krajot, u{te edna{ sakame da potencirame deka inicijativata na MANU za nas e krupen istoriski nastan, koj n# ohrabruva i ni vleva nade` deka i do nas }e stigne pravdata. Zatoa, go pozdravuvame glasot na MANU, go poddr`uvame i barame od pretsedatelot na Sobranieto i od Premierot da go postavat predlogot na MANU na deneven red na sednica na Sobranieto i na Vladata i toa {to poskoro. Poddr{ka na ovie na{i barawa ni dade i pretsedatelot na Republika Makedonija, gospodinot Boris Trajkovski, na priemot na na{ata delegacija, {to bea{e realizirana denovive.