Zapisi od Zapadniot Balkan

DOPIROT NA BOLKATA

Pi{uva: Tihomir STOJANOVSKI

Ka`i mi zemjo moja kakvo ime ima{ ti? Kakva boja imaat solzite? Kakva voda imaat izvorite? Kakva pesna peat pticite? Kakov miris imaat cvetjeto, kakva svetlost imat sonceto, kakvi bukvi imat bukvarot? Ka`i mi zemjo moja? " ^itam od yidniot vesnik vo gimnazijata. Potpisot pod pesnata e CERENECOT. Gimnazijata "Dva pokojnika" vo Pustec, Mala Prespa kaj Makedoncite vo Albanija. Posleden pat bevme tuka 1994-tata. Go igravme Jonesko pred selskata crkva. ]elavata P...}ilavata. Velat deka devette makedonski sela se zameneti pod srpcko za manastirot na SVETI NAUM.

A dali go pra{avte svetecot? Dali go imavte pra{ano svetecot? Umot na Svetiot Naum.

Ne do~eka pesnata na de~iwata vo Pustec. Igraa oro i peeja. Ne dopre dolapot na bolkata. Ne znam dali treba{e da go pra{ame svetecot. Selo Tuminec vedna{ posle makedonsko-albanskata granicata s# u{te pijat voda od ezeroto. Devette makedonski sela. Ja nosat so magariwa i ja to~at. Poleka bre Makedonci }e go ispiete ezeroto. ]e go ispijat ezeroto tie so makedonskata `ed. Gorna i dolna Gorica, Globo~ani, Pustec, Leska. Pesnata na decata od Pustec ni ja dopira bolkata. Solzite ve bodat vo dlabinata na va{ata du{a koga gi gledate kako se redat da dobijat par~e kola~e ili bombona za da si ja obla`at du{ata. Gi istovarame knigite od fondaciite "Blagovestie" i "Civil" kako i onie na "Skrb i uteha". Direktorot na gimnazijata vo Pustec, Trajan Angelovski veli deka od 1994-ta nema gostuvano teatar. Ja pametat pretstavata igrana pred selskata crkva. Imaat li Makedoncite, koi balkanskite vojni gi ostavija von granicite na Republikava, pravo na duhovna komunikacija so tatkovinata. Solzite od makedonskata pesna na de~iwata vo Pustec ni ja doprea bolkata.

Carinikot ni re~e deka smeeme da odime samo do Pustec, oti potamu mo`e da imame problemi. Nie skrbevme edno selo potamu vo Leska igravme na pelata na sred selo. Dve de~iwa ja baknuvaat ikonata na Bogorodica dodeka trae pretstavata. Goce Del~ev, Aleksandar Makedonecot, Petoimeniot \ore, Arnautinot i dvete samovili Jana i Angelina. Solzi, bolkata, ah treba{e da go opitame svetecot.

Gimnazijata vo Pustec. Pesnata ja ~itam od yidniot vesnik. Poleto za kulturniot natprevar me|u narodite. Iskr{enite stolici, trpezi i vrati vo gimnazijata i vodata koja ja pijat makedonskite prespanci. Poleka bre Makedonci, }e go ispiete ezeroto. Pesnata na yidniot vesnik. Pesnata koja ve dopira vo makedonskata bolka. "Slu{aj mene mili sine, imeto {to go imam, i bojata na solzite i pesnata na pticite i vodata v izvorite i mirisot na cvetjeto i svetloto na sonceto i bukvite na bukvarot, site se MAKEDONSKI". Taka pi{uva vo pesnata. Taka pee taa solza, taa iskonska bolka. Ah, kako ne go opitavme svetecot. Manastirot Sveti Naum zamenet za devette makedonski sela.

Vo Albanija ima nad 200.000 ~lenovi na makedonski dru{tva. Nas n# pokanija Direktorot na gimnazijata "Dvata pokojnika" vo Pustec, gospodinot Trajan Angelovski i Zdru`enieto za za{tita na pravata na Makedoncite vo Albanija.

Crni kozi ni go kr{at patot. Eden star ~i~ko ora so drveno ralo, ja brazdi crvenicata. Tumin~ani i ponatamu go pieja ezeroto. Zaprete bre Makedonci }e go ispiete seto. Tatni kaj Zaver istekuva bolkata, ezerskata bolka od Prespa nakaj Ohrida. Pesnata gi bodina solzite. Solzite ja bodinaat bolkata. Akterskata tajfa koja proklokotuva vo romor i ja~i.

Rakopleskawa, solzi, neostvareni me~ti. Pla~e eden star ~i~ko, moral da plati nekolku iljadi leki za da go krsti vnukot po makedonski. Moral da plati za svoeto makedonsko imenuvawe. Makedonci sme, drugi ne mo`eme da bideme! - ni velat. Be{e prisuten i Bosilko Agovski koj `ivee i raboti vo Kanada. Kakva makedonska sredba od Kanada vo Pustec na pretstavata. ]e ja pofalam gospo|ata koja raboti vo albanskata Ambasada. Dobivme vizi, bevme igravme i ja doprevme makedonskata bolka.

Vo domot na Edmund Sotir propejavme. Ispiv tri ~a{i krvavo makedonsko vino. Potoa morav da go igram Aleksandra. Dopir do bolkata.

Treba{e da go pra{ame svetecot za zamenata na selata. S# u{te pijat od ezerskata voda. Poleka, bre Makedonci }e ja iskapite seta Prespa, toa sveto ezero. Pustec be{e raskopan }e pravat vodovod za Zapadniot Balkan.

Teatarot "Skrb i uteha" s# u{te nema dobieno premiera. Poleka, no sigurno ja raskriluvame bolkata.

Na zaminuvawe sfa}ame deka ne mo`eme da zamineme. Ostavame del od na{ata neostvarena skrb za prespanci, za Makedoncite od Leska i Pustec, za nivnite pesni, za nivnite tagi, za bolkite, za drvenite rala koi ja brazdat crvenicata, za ispienata ezerska voda na Tuminci, za trite ~a{i krvavo makedonsko vino, za crkvi~eto na Samuilo, za freskata na Aleksandar vo edna od pe{terskite crkvi , za golemoto srce na Edmund Sotir koj sonuva da bide skrbist na teatrskata scena. I najnakraj za eden teatar so akterska tajfa na koja dve godini nekakvi kontrolori na makedonstvoto ne i davaat da u~estvuva vo makedonskata kultura so nova pretstava. Mo`ebi poradi stravot od bolkata. Makedonskata bolka. Presu{enite solzi i stihovite na pesnata koi visat vo gimnazijata vo Pustec : Zemjo moja kakvo ime ima{ ti? Kakva boja imaat solzite? Eh, Makedonci moi, umeevme li da se ogledame vo SVETECOT?

Ja dopirame makedonskata bolka vo taenata dlapka na svetosta na MAKEDONSTVOTO.