ISTORISKA NAUKA ZA PERDIKA I I NEGOVITE SLEDBENICI

Vremeto i istorijata so golemi ~ekori, ~ekorat napred. Vo anti~ko vreme pak, so taka golemi ~ekori zabrzano se odvivalo sozdavaweto i raste`ot na makedonskata dr`ava.

Najstarata istorija na anti~kite Makedonci krie mnogu relevantni zagatki, istoriski vistini, me|utoa, do den-denes nedovolno prou~eni.

Procesot na formiraweto na anti~kata makedonska dr`ava samo }e napomeneme, se odigral okolu 650 godini pred na{ata era. Me|u najstarite izvori za postoeweto i istorijata na Makedonija e i svetski poznatata "Ilijada" od Homer, me|utoa imeto Makedonija tamu ne se spomenuva voop{to, bidej}i toj kontinuitet na imenuvawe zapo~nal podocna, nekade po vremeto koga se vodela poznatata Trojanska vojna, i po vremeto vo koe `iveel Homer.

Kako osnova~ na prvata dr`ava na anti~kite Makedonci se smeta kralot Perdika I, koj `iveel vo VII vek pred na{ata era, poto~no od 729 do 678 godina pred na{ata era. Negovite predci bile po poteklo od Arg, poradi {to dinastijata bila nare~ena Argeadi. Seto ova se doznava od vistinski istoriski fakti, a del e potvrdeno od mitologijata.

Koga vo VII vek pred na{ata era Perdika I gi udril temelite na makedonskata dr`ava, nikoj ne mo`el nitu da sonuva deka toa malo kralstvo podocna }e stane edna golema i mnogu mo}na dr`ava. Me|utoa kako {to spomenavme, od temninata na toa dale~no vreme do nas pristignuvaat podatoci vo koi se isprepletuvaat legendata i vistinata. Taka vo po~etokot, spored Herodot koj se smeta za tatko na istoriskata nauka, bile trojca bra}a: Perdika, Guan i Aerop. Baraj}i mesto za pre`ivuvawe i opstanok, tie se vrabotile kaj nekoj zemjoposednik kako ~uvari na stokata. Po nekoe vreme, zemjoposednikot zabele`al deka eden od lebovite {to negovata `ena mu gi davala, bil pogolem i porumen. Toj leb bil za najmaliot Perdika. Na pra{aweto, zo{to lebot na Perdika bil takov, `enata ne odgovorila ni{to i ednostavno se ~udela. Po nekoe vreme zemjoposednikot gi povikal trojcata bra}a, so namera da gi izbrka od imotot. Bra}ata, pred zaminuvaweto pobarale da im se plati za rabotata, a zemjoposednikot toga{ im go poka`al samo snopot son~eva svetlina {to vleguval vo odajata niz eden mal otvor, i rekol da go zemat toj snop svetlina, bidej}i toa im e edinstvena nagrada. Perdika koj po priroda bil mnogu ostroumen, rekol deka se soglasuva so toa, zel eden me~ i so nego nacrtal krug okolu snopot svetlina. Pa, bidej}i snopot se nao|al na sredinata na ku}ata na zemjoposednikot, Perdika rekol deka od toj den obele`aniot imot }e bide negov. Zemjoposednikot mnogu se nalutil i sakal da gi pogubi, me|utoa tie se spasile begaj}i.

Potoa trojcata bra}a se naselile na bregot na Termajskiot zaliv koj denes se vika Solunski zaliv. Se zdru`ile so makedonskite plemiwa. Iako najmlad, Perdika imal golem ugled, a va`el za neobi~no hrabar i sposoben ~ovek. Poradi toa eden den, plemenskite voda~i re{ile da go izberat za vrhoven poglavar na site plemiwa.

Perdika vedna{ zapo~nal da gi {iri teritoriite {to bile pod negovo gospodstvo, i koga go osvoil imotot na negoviot porane{en rabotodavec, se proglasil za kral na Makedonija.

Taka Perdika stanal prviot makedonski kral.

Toj vladel mnogu dolgo i uspeal da ja pro{iri teritorijata na Anti~ka Makedonija. Se utvrdil vo gradot Ajga, koj se smeta za prva prestolnina na Anti~ka Makedonija. So toa zapo~nal eden period vo koj do{lo do golem procut i progres na Anti~ka Makedonija.

Vo ovoj kontekst, da ne gi zaboravime i sledbenicite na Perdika I koi isto taka imale mnogu golemo zna~ewe za anti~ka Makedonija. Toa se Argej, Filip I, Aerop, Alketa, Aminta I, Aleksandar I Filhelen koj u~estvuval na gr~kite Olimpiski igri. Toj e prviot od makedonskite anti~ki kralevi, koj koval svoi moneti. Potoa doa|a Perdika II, Arhelaj I koj prestolninata od Ajga }e ja prenese vo slavniot grad vo Anti~ka Makedonija, Pela, grad koj se nao|al vo Solunskiot zaliv. Imeto na prestolninata Pela, vsu{nost zna~elo ~udesen grad. Po podolg period, vo koj se slu~ile mngoubrojni nastani, borbi pome|u dinastii, na vlast doa|a Filip II najslavniot makedonski kral, a po nego doa|a negoviot sin Aleksandar II Makedonski, koj ednostavno }e re~e "Azija od Boga dadena, te osvojuvam so moeto kopje".

Konstantina Andonovska

u~eni~ka od Resen