D-r Gligor Todorovski, istori~ar i nau~en sorabotnik

MAKEDONSKATA ISTORIOGRAFIJA SE NAO\A PRED OPASNOST

Razgovaral: Koce STOJMENOV

Pra{aweto za avtonomija na Makedonija do{lo na dneven red me|u razgovorite na ruskiot i angliskiot suveren, vo Reval, vo 1908 godina pred Mladoturkata revolucija. Angliskiot suveren go postavil toa pra{awe pred ruskiot car, no ruskiot car, moram da re~am deka ne se soglsil so taa `elba na Velika Britanija i Makedonija ne mo`e{e da izvojuva avtonomija

MS: Gospodine Todorovski vo kakva sostojba se nao|a istoriskata nauka?

TODOROVSKI: Vo poslednite deset godini navistina se slu~ija golemi promeni. Makedonija be{e sostaven del na SFRJ i vo tie ramki se odvivaa na{ite aktivnosti. Na poleto na istoriskata nauka nastanaa promeni, prisilno penzionirawe na nau~ni rabotnici so {to Institutot za nacionalna istorija gi zafati i onie malkumina koi{to go formiraa Institutot i se nao|aa vo najubavite godini na tvorewe. Toa be{e iznenaduvawe za site tie lu|e, a Institutot ostana osiroma{en so edna grupa, da re~am formirani istori~ari i spored mene, bidej}i i jas spa|am vo taa grupa, toa se odrazi vo ponatamo{nata nauka na istorijata. I denes se zboruva za edno takvo penzionirawe vo Univerzitetot, vo nau~nata sfera. Zatoa se pla{am da ne dojde povtorno do edna likvidacija, a nekoi go narekoa "se~a na lu|e" {to se zanimavaat so istoriskata nauka.

Site istori~ari {to ostanuvaat vo Institutot i na Filozofskiot fakultet se mladi lu|e, tie se mo{ne ambiciozni, site poznavaat po eden do dva jazika, taka {to perspektivata na istoriskata nauka ne doa|a vo pra{awe, no za eden period od deset godini dodeka ne se oformat, toa negativno }e se odrazi. Od taa politi~ka orientacija vo predvoena Jugoslavija razbirlivo se forsiraa onie elementi vo istoriskata nauka {to bea povrzani so samiot politi~ki sistem, rabotni~koto dvi`ewe, razvojot na Komunisti~kata partija vo Makedonija i im se dava{e prednost na socijalnite kategoriii. Onie gra|anski elementi, koi{to ne{to zna~ele vo istorijata na Makedonija i anti~kiot period bea pozapostaveni. Kontinuitetot so anti~kata istorija be{e prili~no zapostaven {to sega gledam deka na{ite pomladi makedonski istori~ari mu davaat soodvetno mesto na toj period, so {to se dobiva eden kontinuiran del vo razvojot na istoriskata nauka. Se razbira deka toa ima osnova, bidej}i ne mo`e da bide nekoja civilizacija, anti~ka i makedonska, i me|u taa civilizacija i slovenskata nastanal prekin.

KO^O RACIN ZAPO^NA DA UMIRA PRED DA ZAGINE

Ottuka opravdani se izu~uvawata na onie periodi koi bea zapostaveni i na onie nastani na koi im se dava{e pove}e primat vo na{ata istorija. Sistemot be{e takov, se obrnuva{e vnimanie na onie li~nosti koi bile progresivni vo razbivaweto na socijalizmot vo Makedonija. Onie li~nosti koi bea zna~ajni i pred komunistite i vo vremeto na komunizmot vo Makedonija, bea zapostavuvani. Za niv ne se zboruva{e. Ne se izu~uvaa kako istoriski li~osti, nivnoto u~estvo vo istorijata na makedonskiot narod be{e izostaveno. Tuka bi go spomnal ^ento, Panko Bra{narov, pa duri i eden Ko~o Racin. Racin e ~ovek koj postignal visok stepen vo razvojot na svojata inteligencija. ^ovek {to poteknuval od najdolnite socijalni sloevi, ama {to gi napi{al onie pesni, napi{al duri bro{uri koi se od oblasta na istoriskata nauka i stanal ~len na CK na Jugoslavija. Toj ~ovek imal razvien intelekt, no podocna do{ol vo sudir so vrvovite na KPM. Negovoto umirawe po~na od godinite koga be{e izoliran od redovite na KPM, koga nema{e pravo da ima dopir i vrska so ~lenovite na KPM i s# do negovata smrt vo 1943 godina be{e vtorostepena li~nost. Stana korektor vo pe~atnicata na Glavniot {tab vo Lopu{nik.

Smetam deka negova gre{ka bila {to poka`uval izvesen makedonizam, koj{to mo`ebi ne se sovpa|al so toga{noto sfa}awe i ideologija na KPM.

MS: Dali Golemite sili predvivuvale reformi vo Makedonija?

TODOROVSKI: Golemite sili Turcija ja teraa da sprovede reformi, da go pacificira makedonskoto naselenie. No, da se sprovedat takvi reformi kakvi {to }e & odgovaraat na Turcija. Turcija ja prifa}a{e taa evropska orientacija i be{e svesna deka dokolku ne sprovede reformi vo nejziniot op{estveno-politi~ki, voen i dano~en sistem deka kako takva }e propadne. Oti taa be{e svesna deka gubi vo razvojot, vo odnos sprema Zapad i koga-toga{ toa }e se odr`i na nea. Taa be{e za reformi, kako {to gi zamisluva{e, a ne kako {to misle{e Zapad, koj insistira{e na mnogu poradikalni reformi i ponekoga{ bara{e i avtonomija na Makedonija. Makedonskite vilaeti, kako Solunskiot, Bitolskiot i Skopskiot da se izdvojat od dano~niot sistem, da se formira avtonomija na Makedonija so edna krajna cel. Vo toa mnogu insistirala Velika Britanija, vo Makedonija da se sprovedat reformite i da se formira nekakva avtonomija. Vo Reval, vo 1908 godina pred Mladoturskata revolucija, angliskiot suveren go postavil toa pra{awe pred ruskiot car, no ruskiot car, moram da re~am deka ne se soglasil so taa `elba na Velika Britanija i Makedonija ne mo`e{e da izvojuva avtonomija. Vo toa vreme edna mala zemja da formira avtonomija, da formira dr`ava, ne bilo mo`no bez poddr{ka na Golemite sili. Taka {to i nie deneska {to formiravme Republika Makedonija, iako za toa najgolema zasluga ima na{iot narod, nekoi elementi se sovpadnaa. Ne mo`e da se formira bez poddr{ka na sosedite ili na Golemite sili. Ne mo`e da se zaboravi toj stranski faktor, posebno za malite zemji i onie koi se nao|aat na vakvi strate{ki mesta.

MS: [to e so balkanskite dr`avi?

TODOROVSKI: Mora da se spomne balkanskiot faktor, balkanskite dr`avi. So tekot na vremeto balkanskite dr`avi Srbija, Bugarija i Grcija rastele i se razvivale. Tie `iveele vo edna demokratija, imale Ustav, pluralisti~ki sistem, no nikako ne mo`e da se ka`e deka bile potpolno nezavisni dr`avi. Site od ovie balkanski dr`avi gravitirale kon edna od Golmite sili: Srbija kon Francija, Bugarija kon Germanija i Grcija kon Velika Britanija. Si imale svoj patron i gre{ka }e bide, ako istoriski toa taka ne se gleda pra{awe. I, ako go pogledame na{iot slu~aj, bugarskiot, gr~kiot i srpskiot site zavisat od Golemite sili. Eve, i ovaa borba da se vleze vo NATO i Evropskata unija, e tokmu da se izbegne zavisnosta od Golemite sili. Bidej}i, ako se ukinat tie granici }e ima ekonomsko, socijalno i politi~ko dvi`ewe, taka {to tie pre~ki }e bidat ponamaleni, poliberalizirani i opasnosta za ovie mali zemji nema da bide kako {to e dosega.

Nie sepak `iveeme, rabotime, nastojuvame da se osovremenime, da se formirame, no sekoga{ postoi eden strav, zatoa {to sme sigurni deka site sosedni zemji, s# u{te ne se demokratizirani vo taa smisla, da ne mislat na tu|i teritorii. Site balkanski zemji, Bugarija, Grcija, Srbija pa duri i Albanija, site nosat istoriski baga` kon Makedonija.

ISLAMIZACIJATA I ALBANIZACIJATA NA MAKEDONIJA OPASNOST ZA MAKEDONSKIOT NAROD

MS: Kakvo e vlijanieto na demografskite promeni vrz razvojot na Makedonija i makedonskiot narod?

TODOROVSKI: Od site faktori {to gi spomenavme nadvore{ni, Golemite sili, balkanskite zemji, strate{kata polo`ba na Makedonija, mislam deka mnogu biten faktor e i demografskata struktura. Ovaa demografska struktura e pod postojana promena i pod postojan proces. So vekovi albanskiot faktor se integriral vo Makedonija. Jas ne tvrdam deka nemalo Albanci vo Makedonija vo XIV i XV vek, vo prvite godini od zavladuvaweto na Makedonija, no toj broj e mnogu minimalen. Faktorot {to Albancite mnogu brgu go primile muslimanstvoto i ovozmo`i penetracija na tu|a teritorija, zatoa {to vo verska smisla se izedna~ile so zavojuva~ot, odnosno Turcija. Site {to go prifatile muslimanstvoto, bile oslobodeni od dava~kite, mo`ele da bidat oficeri, `andari i sli~no. Na Turcite, strate{ki toa im odgovaralo, bidej}i bile malubrojni vo ova hristijansko more. Zatoa taa strategija za islamizacija ne e spontana, ne e stihijna, sistematski se sproveduva, da re~am i individualna i masovna islamizacija.

MAKEDONSKA TOPONIMIJA NA RUSKA TERITORIJA

Osobeno od XVII vek zapo~nuva zasilen proces na islamizacija. Po avstrisko-turskata vojna od krajot na XVII vek, avstriskata vojka do{la na teritorii od Zapadna Makedonija s# do Mavrovo, Gorni Polog, Dolni Polog, pa Kumanovsko i Skopsko. Makedoncite - pravoslavci se povrzale so avstriskata vojska i zele aktivno u~estvo vo vojnite, smetaj}i deka }e bidat osobodeni od Turcite i pravoslavieto }e dobie mesto na ovaa teritorija. No, poradi mnogu okolnosti avstriskata vojska morala da se povlekuva na sever kon Srbija, no so povlekuvaweto na avstriskata vojska mnogu na{i Makedonci - pravoslavni ja napu{tile ovaa teritorija i zaminuvaat za Srbija, preku Sava i Dunav, pa duri i za carska Rusija. Eden na{ istori~ar objavi kniga vo koja zboruva za na{ite naselbi vo Rusija, vo koja se gleda deka mnogu makedonski imiwa od Kumanovo, Skopje, Gostivar, Tetovo i sli~no tamu si gi prenesuvaat i imiwata na naselbite vo koi porano `iveele. Toponimijata e na{a, makedonska. Nie nemame to~no podatoci, no mo`eme da ka`eme deka edna masa lu|e zaminale, a so toa edna teritorija ostanala prazna. Taa teritorija ja popolnuva albanskiot element, koj{to `ivee na albanskite etni~ki prostori, i se naseluvaat ovde poradi golemiot natalitet, agresivnosta, nemaweto na zemjodelski povr{ii za `ivot. Ova naseluvawe im go ovozmo`ile i Turcite. So toa Turcite sozdavaat enklavi koi ja poddr`uvaat turskata vlast vo Makedonija. Me|u albanskoto naselenie, Turcite nao|ale lu|e koi{to ja poddr`uvale nivnata vlast. Toj faktor e mnogu va`en za razvojot na Makedonija i makedonskiot narod. Ako se sledi procesot od XV vek, pa do denes }e zabele`ime deka golem broj makedonski sela is~eznale. Selata koi postapeno stanuvale me{ani brzo stanale i ~isto albanski, turski, islamski sela. Toa e proces koj trael, nikoj ne go popre~uval, pa duri i do denes albanskiot element dominira vo spomenative delovi od Makedonija.

Denes, Albancite gi ~uvstvuvame kako faktor, duri i vo Pelagonija i Stru{ko, Ohridsko, Resensko, Kumanovsko, pa i vo gradot Skopje.