"IZMITSKIOT KATASTROFALEN ZEMJOTRES OD 1999 GODINA I RAZMISLUVAWA ZA ASEIZMI^KOTO PROEKTIRAWE VO MAKEDONIJA"

Toj vo svoeto predavawe gi istakna osnovnite karakteristiki na izmitskiot zemjotres koj, zaedno so tajvanskiot, se smeta za eden od najsilnite zemjotresi koi se slu~ile vo ova stoletie vo gusto naseleni regioni. Isto taka be{e napraven osvrt na turskite propisi za aseizmi~ka gradba. Na ova predavawe bea prika`ani karakteristi~ni fotografii na ru{ewa koi gi registriral prof d-r Mihail Garevski kako voda~ na timot stru~waci od Institutot po zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija (IZIIS) vo tekot na prestojot vo Izmitskiot region, nekolku dena po katastrofalniot zemjotres. Iznesuvaj}i gi glavnite pri~ini za ogromnite o{tetuvawa i ru{ewa od ovoj katastrofalen zemjotres i vrz osnova na analizite na izmitskiot zemjotres bea dadeni preporaki za idna gradba vo urbano gusto naseleni regioni koi se locirani na seizmi~ki aktivni podra~ja.

Na krajot od predavaweto be{e izlo`eno misleweto deka vo Republika Makedonija potrebno e da se vovedat novi propisi ili da se usvojat evropskite propisi za proektirawe vo seizmi~ki regioni.

Vo period od samo nekolku meseci, vo svetot se slu~ija pove}e katastrofalni zemjotresi koi predizvikaa golem broj `rtvi i ogromni materijalni {teti. Serijata katastrofalni zemjotresi otpo~na na 17 avgust 1999 godina, vo regionot na Izmit, Turcija. Na sedmi septemvri 1999 god., se slu~i u{te eden katastrofalen zemjotres (so ~ove~ki `rtvi i golemi ru{ewa) so epicentar vo Atina, no so pomal intenzitet (M=5.8) od izmitskiot (M=7.4). Samo po nekolku nedeli, na 21 septemvri, vo Tajvan se slu~i katastrofalen zemjotres so ist intenzitet kako i izmitskiot. Vo me|uvreme se slu~ija zemjotresi so golem intenzitet vo Meksiko i Kostarika, no bez golemi materijalni {teti i ~ove~ki `rtvi. U{te eden katastrofalen zemjotres (M=7.1) vo 1999 god. povtorno se slu~i vo Turcija, so epicentar vo gradot Du`~e. Od seto ova se postavuva pra{aweto: Dali brojot na katastrofalni zemjotresi se zgolemuva vo svetot?

Katastrofalnite zemjotresi koi{to se slu~ija vo 1999 godina se od tektonsko poteklo i se povrzani so teorijata na tektonikata na plo~i. Sega, zemjinata kora e sostavena od 17 plo~i. Ima dva glavni pojasa vo koi se slu~uvaat zemjotresite vo svetot. Edniot pojas po~nuva od Mediteranskata oblast, pa odi preku Kaspiskoto More i Himalaite i zavr{uva vo Bengalskiot Zaliv. Na ovoj pojas mu pripa|aat i zemjotresite koi se slu~ija vo Turcija minatata godina. Vtoriot pojas e takanare~eniot "Ognen prsten" koj e lociran na Pacifi~kiot Okean.

Me|utoa ne mo`e da se ka`e deka brojot na zemjotresite e vo porast zatoa {to spored analizite koi se vr{eni od 1900 god. do denes, mo`e da se zaklu~i deka zemjotresite so razli~ni magnitudi sekoja godina imaat konstantna vrednost. Godi{no se slu~uvaat 18 zemjotresi od tipot na tie {to se slu~ija vo Turcija i Tajvan, no za niv ne doznavame bidej}i se slu~uvaat vo okeanite i nenaselenite mesta.

Spored izve{tajot na Krizniot centar, vo katastrofalniot zemjotres od 17 avgust, `ivotot go zagubija 15. 802 lu|e, a stotici iljadi ostanaa bez domovi. Vo zemjotresot, armirano-betonskite objekti, visoki pome|u ~etiri i sedumkata, pretrpea najgolemi ru{ewa i o{tetuvawa. Karakteristi~nite totalni ru{ewa bea od tipot na "pala~inka", naj~esto videna slika kaj site katastrofalni zemjotresi.

Najgolemiot del od delumno sru{enite objekti, koi ne mo`at povtorno da se saniraat, bea so takanare~en mek prv kat. Karakteristi~no kaj ova ru{ewe e toa {to skoro celata energija na zemjotresot e potro{ena za vreme na ru{eweto na prviot kat, dodeka pak ostanatite katovi se voop{to neo{teteni.

Kako primeri za golem broj o{tetuvawa prof. d-r Garevski navede tri pri~ini za lo{ izbor na lokacija i toa: izgradba na objekt na aktiven rased; izgradba na objekt na tlo podlo`no na likvidakcija (tonewe na objektite) i izgradba na objekti na nesoodvetno tlo pokraj morskiot breg.

SKOPSKIOT ZEMJOTRES I MAKEDONSKITE PROPISI

Celata teritorija na Republika Makedonija e seizmi~ki aktiven region. Zatoa postoi golema verojatnost sekoj grad vo Makedonija da bide pogoden od silen zemjotres. Zemjotresite koi mo`at da se slu~at vo Makedonija ne mo`at da bidat so intenzitet kako turskiot i tajvanskiot zemjotres, bidej}i sistemite na aktivni rasedi vo Drimskiot, Vardarskiot i Strumi~kiot region se so mnogu pomala dol`ina. Spored toa energijata koja bi se oslobodila so aktivirawe na ovie rasedi e pomala, no sigurno e deka dokolku objektite ne se proektiraat aseizmi~ki bi do{lo do golemi {teti, koi bi ja zagrozile ekonomijata na Makedonija.