Penka Nikolovska, diplomiran socijalen rabotnik

KAKO DO SOCIJALNA POMO[?

Razgovarala: @aklina MITEVSKA

  • Me|uop{tinskiot centar za socijalna rabota na op{tinite na grad Skopje e stru~na ustanova so javni ovlastuvawa vo sistemot na ostanatite ustanovi za socijalna za{tita vo dr`avava. Kako stru~na ustanova, Centarot za socijalna za{tita ima obvrska da gi otkriva, sledi i prou~uva socijalnite pojavi i problemi na teritorijata na gradot Skopje

Vo Skopje, kako i vo pove}eto gradovi vo Makedonija, brojot na socijalno zagrozenite semejstva, koi{to primaat socijalna pomo{ e golem i postojano raste. Za da vidime kolkav e ovoj broj, poodelno za site op{tini na grad Skopje, koj mo`e da konkurira za socijalnata pomo{, razgovaravme so g-|a Penka Nikolovska, diplomiran socijalen rabotnik, rakovoditel na Slu`bata za neposredna socijalna za{tita na op{tinata Centar i kordinator na slu`bite za neposredna socijalna za{tita pri Me|uop{tinskiot centar za socijalna rabota na grad Skopje.

MS: Od kolku rabotni edinici se sostoi Me|uop{tinskiot centar za socijalna rabota na grad Skopje i koi se nivnite zada~i? NIKOLOVSKA: Konkretnite rabotni zada~i se reviziraat vo ramkite na nekolkute rabotni edinici. Toa se: Slu`ba za neposredna socijalna za{tita, koja prostorno e disperzirana na teritorijata na pette op{tini na grad Skopje; Slu`ba za staratelstvo; Slu`ba za deca i mladinci; Slu`ba za odnosi roditeli - deca, vo ~ii ramki funkcionira sovetuvali{te za brak i semejstvo i Zaedni~ka slu`ba.

Slu`bite za neposredna za{tita na pette op{tini gi opfa}aat problemite vo vrska so: zdravjeto ( naru{eno poradi bolest, povreda ili invalidnost), stareeweto, maj~instvoto, nevrabotenosta, profesionalna neadaptiranost kon socijalnata sredina, proseweto, alkoholizmot i razni vidovi zavisnost. Tuka spa|aat i vraboteni lica, koi podolgo vreme ne primile plata. Vo ovie slu`bi svoite prava gi ostvaruvaat i licata koi koristat dodatok za pomo{ i nega na drugo lice, civilni invalidi od vojnata i semejstva ~ii hraniteli se na otslu`uvawe na voeniot rok. Se ostvaruva i socijalna prevencija, institucionalna za{tita, postojana pari~na pomo{, socijalna pari~na pomo{ za pari~no neobezbedeni lica (sposobni za rabota, koi spored drugi propisi ne mo`at da si najdat rabota), zdravstvena za{tita, ednokratna pari~na pomo{ i pomo{ vo natura.

MS: Kakva dokumentacija treba da dostavi edno semejstvo, za da mo`e da konkurira za ovoj vid pomo{?

NIKOLOVSKA: Uslovite, na~inot i kriteriumite za koristewe na socijalnata pomo{ se odredeni so Odluka na Vladata. Za da mo`e edno semejstvo ili lice da dobie socijalna pari~na pomo{, po osnova na nevrabotenost, treba da gi podnese slednite dokumenti: potvrda za nevrabotenost od Zavodot za vrabotuvawe (za site polnoletni nevraboteni lica, ~lenovi na semejstvoto); dr`avjanstvo za site ~lenovi na semejstvoto, izvodi od mati~nata kniga na rodenite, ne postari od {est meseci (za site nepolnoletni ~lenovi); uverenie od Upravata za prihodi za materijalnata sostojba na site polnoletni ~lenovi i potvrda za poseduvawe motorno vozilo. Ako liceto e vraboteno treba da podonese potvrda za site prihodi koi{to gi primilo (ili ne gi primilo) od Rabotnata organizacija vo poslednite tri meseci. Licata koi se penzionirani treba da podonesat potvrda od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, ako nivnata penzija ne ja nadminuva visinata na socijalnata pomo{.

MS: Kako se presmetuva iznosot na socijalnata pari~na pomo{?

NIKOLOVSKA: Spored Odlukata na Vladata, donesena vo 1988 godina, taa za edno~leno semejstvo iznesuva 1.700 denari, za dvo~leno - 2.200, za tri~leno - 2,800, za ~etiri~leno - 3.600, za pove}e od pet ~lena - 4.200. So ovaa Odluka se opfateni site primawa vo semejstvoto, a ne poedine~no. Tie treba da bidat pomali od visinata na socijalnata pomo{. Na primer, za semejstvo od pet ~lena, socijalnata pomo{ iznesuva 4.200. Ako primawata se poniski od ovoj iznos, se dodava razlikata do vkupnata visina na socijalnata pomo{, a ako nemaat nikakvi primawa, se isplatuva celiot iznos.

MS: Kolku socijalni slu~ai se registrirani vo op{tinite na grad Skopje i koja op{tina ima najgolem broj vakvi slu~ai?

NIKOLOVSKA: Najgolem broj socijalni slu~ai, t.e. onie koi primaat socijalna pari~na pomo{, ima vo op{tinata ^air - 4.857, potoa op{tinata Kisela Voda - 3.729, Gazi Baba - 3.678, Karpo{ - 3.312 i Centar - 2.686. Podatocite se odnesuvaat za januari, 2000 godina.

Vo grupata na postojana pari~na pomo{ prva e op{tinata ^air - 436 slu~ai , Kisela Voda - 421, Gazi Baba - 357, Karpo{ - 273 i Centar - 290. Vo ovaa grupa spa|aat i stari lica, koi po osnova na bolest ostvarile postojana pari~na pomo{, samohranite majki koi vakvata pomo{ ja dobivaat za prvite tri rodeni deca.

Pravo na postojan pari~en nadomestok za pomo{ i nega na drugo lice za januari ovaa godina imaat 2.983 (za site op{tini vo Skopje), civilni invalidi - 117, semejstva ~ij roditel e na otslu`uvawe na voen rok - 13, (ako e vraboten, toga{ negovata sopruga i deca primaat socijalna pomo{ povisoka od ovaa, vo sprotivno negovata sopruga si ja dobiva redovnata socijalna pomo{). Sekoj koj{to gi ispolnuva uslovite predvideni so Odlukata i Zakonot za socijalna za{tita, mo`e da konkurira i da dobie pomo{.

MS: Zo{to socijalnata pomo{ docni?

NIKOLOVSKA: Taa se dodeluva sekoj mesec, no se isplatuva so zadocnuvawe od dva meseca. Toa ne zavisi od Centarot, tuku od Ministerstvoto za trud i socijalna politika i od Ministerstvoto za finansii.

MS: Pokraj socijalnata pari~na pomo{, dali na ovie semejstva im se dodeluva i humanitarna pomo{?

NIKOLOVSKA: Na licata - korisnici na socijalna pari~na pomo{ im se dodeluva i humanitarna, t.e. pomo{ vo natura. Centarot za socijalna rabota podgotvuva spisoci, koi{to se dostavuvaat do Crveniot krst na Makedonija, a potoa preku op{tinskite organizacii, pomo{ta se distribuira.

MS: Koi se novinite vo dodeluvawe na pomo{ta?

NIKOLOVSKA: Ovoj mesec vo tek e obnovuvawe na dokumentacijata. Licata koi ja koristat pomo{ta i onie koi sakaat da konkuriraat, vo ovoj mesec, treba da ja obnovat svojata dokumentacija. Novina e toa {to nie }e barame uverenie od Upravata za prihodi i potvrda za poseduvawe na motorni vozila. Odlukata, koja e donesena vo 1988 god. spored Programata na Svetskata banka, sega }e dobie odredeni promeni za koi e dobiena soglasnost. Novinite se odnesuvaat na licata koi kontinuirano koristele socijalna pomo{ vo traewe od dve godini. Vo tekot na tretata godina taa se namaluva za 30%, a vo ~etvrtata godina nejziniot iznos se namaluva za 50%. Po istekot na ~etiri godini, korisnikot go gubi pravoto na socijalna pomo{ i po pauza od dve godini, mo`e povtorno da konkurira. Od ova namaluvawe se isklu~eni nevraboteni lica - invalidi na trudot koi ne koristat nadomestok od Zavodot za vrabotuvawe ili Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe; doma}instva vo koi nositel na pravoto e nevraboteno lice na koe mu nedostasuvaat najmnogu pet godini do ostvaruvaweto na pravoto za penzija; doma}instva vo koi nositelot na pravoto dobiva postojana pari~na pomo{.

MS: Koj ne mo`e da koristi socijalna pomo{?

NIKOLOVSKA: Lice na koe rabotniot odnos mu prestanal po negova vina ili negovo barawe vo rok od {est meseci; lice koe odbilo ponuda za vrabotuvawe, isto taka vo period od {est meseci; lice koe e na obuka, prekvalifikacija ili dokvalifikacija poradi vrabotuvawe; lice koe{to ne e dr`avjanin na RM i nema dozvola za postojan pretoj vo dr`avata. Vo ovaa grupa spa|aat i lica so za{teda od 50.000 denari, registrirano motorno vozilo i stoka koja mu obezbeduva prihod pogolem od visinata na pomo{ta.

Socijalna pomo{ ne mo`at da koristat i licata koi, pokraj ku}ata ili stanot vo koj `iveat, poseduvaat druga ku}a ili stan za rekreacija, deloven prostor, vozilo upotreblivo za komercijalni celi (avtobus, kombe, taksi - vozilo), kombajn, ili traktor vo vozna sostojba, obrabotlivo zemji{te so povr{ina pogolema od 7.000 metri kvadratni. Ako zemji{teto e rasporedeno vo 4 i 5 katastarska klasa, se presmetuva so 40% od fakti~kata povr{ina, a zemji{teto rasporedeno vo 6, 7 ili 8 katasterska klasa, se presmetuva so 20% od fakti~kata povr{ina.

MS: So koi nedostaoci se soo~uva Centarot?

NIKOLOVSKA: Pri posetata na domovite na semejstvata - korisnici na socijalnata pomo{, ne naiduvame na nekoi pogolemi nedorazbirawa. Pred ku}ata mo`e da bide parkirano vozilo, da ima magacinski prostor ili liceto da gradi nova ku}a. Ako, kaj nas strankata ja dostavi potrebnata dokumentacija deka ne poseduva motorno vozilo, deka nema du}an, ja dobiva pomo{ta {to mu sleduva. Liceto mo`e da pravi malverzacii vo odnos na avtomobilite. Toj go odjavuva avtomobilot, a dodeka po~ne da ja koristi pomo{ta, mo`e povtorno da go prijavi ili pak da go registira na drugo ime, a da go koristi. Ima lica koi rabotat privremeno, no ne se prijaveni vo Zavodot za vrabotuvawe i ni nosat potvrda deka se nevraboteni. Problemi ima i so imotot. Toj, iako e im e ostaven vo nasledstvo, ne e prefrlen na nivno ime. Tuka nie ne mo`eme da napravime ni{to.