ZAKONSKA ZA[TITA I POGOLEMA RODITELSKA GRI@A

Da spomneme deka i porano me|unarodnite asocijacii posvetuvale vnimanie za pravata na deteto. Na 20 noemvri 1959 godina, vo Obedinetite nacii e usvoena Deklaracijata za pravata na deteto. Da potsetime deka i vo 1994 godina, vo @eneva e usvoena Deklaracijata za pravata na deteto.

Minatata godina, veli Gordana Pirkovska-Zmijanac, generalen sekretar na Prvata detska ambasada vo svetot "Me|a{i", se navr{ija 10 godini od Konvencijata za pravoto na deteto, a Republika Makedonija ja prifati vo 1993 godina, {to zna~i deka R. Makedonija ima obvrska da gi sproveduva ~lenovite kako dr`ava potpisni~ka. Ovaa Konvencija ja imaat prifateno site dr`avi, osven nekolku, me|u koi i SAD.

Vo Konvencijata, posebno vo nekolku nejzini ~lenovi, se zboruva za zabrana od zloupotreba i maltretirawe na deteto, eve nekolku od niv:

1. Dr`avite - ~lenki go priznavaat pravoto na deteto na za{tita od ekonomska eksploatacija i rabota koja mo`e da bide opasna ili koja go popre~uva obrazovanieto na deteto ili mu {teti na zdravjeto na deteto, odnosno na negoviot fizi~ki, mentalen, duhoven, moralen ili socijalen razvoj.

2. Dr`avite - ~lenki prezemaat zakonodavni, administrativni, socijalni i obrazovni merki za primena na odredbite od ovoj ~len. Za taa cel, a imaj}i gi predvid soodvetnite odredbi na drugite me|unarodni instrumenti, dr`avite - ~lenki, posebno:

a) ja odreduvaat minimalnata vozrast za vrabotuvawe;

b) go obezbeduvaat reguliraweto na rabotnoto vreme i uslovite na rabota;

c) odreduvaat soodvetni kazni ili drugi sankcii za da se osigura efikasna primena na odredbite na ovoj ~len.

Dr`avite - ~lenki }e gi prezemat site soodvetni merki, vklu~uvaj}i gi i pravnite, administrativnite, op{testvenite i obrazovnite, za da gi za{titat decata od nezakonska upotreba na narkotici i psihotropski supstanci, kako {to se definirani vo osnovnite me|unarodni dogovori, i da go spre~at koristeweto na decata vo nezakonskoto proizvodstvo na takvi supstanci.

Dr`avite - potpisni~ki se obvrzuvaat da gi {titat decata od site oblici na seksualno iskoristuvawe i seksualno maltretirawe. Za taa cel, dr`avite - ~lenki }e gi prezemaat site soodvetni nacionalni bilateralni i multilateralni merki za spre~uvawe na:

a) naveduvawe ili prinuda na deteto za u~estvo vo koja i da e nezakonska aktivnost;

b) iskoristuvawe na decata za prostitucija ili drugi nezakonski seksualni dejstva;

c) iskoristuvawe na decata vo pornografski pretstavi i materijali.

Dr`avite - ~lenki }e gi prezemat site soodvetni nacionalni, bilateralni i multilateralni merki da spre~at kidnapirawe, proda`ba ili trgovija so deca, za kakva i da e namena ili vo koja i da e forma.

Dr`avite - ~lenki }e gi {titat decata od site formi na iskoristuvawe, {tetni za dobroto na deteto .

Osven dr`avata, prodol`uva g-|a Zmijanac, ova Konvencija gi obvrzuva i nevladinite organizacii za da ja napravi poprimenliva vo praktikata, a ne samo na hartija. Prviot izve{taj za sostojbite za pravata na deteto

Denes, vo svetot najaktuelno e pra{aweto za pravata na deteto, posebno zloupotrebata na deca vo ekonomski celi, seksualna zloupotreba i nasilstva vo semejstvoto.

Vo odnos na seksualnata zloupotreba zna~ajno e da se spomne deka nie sme prva nevladina organizacija koja javno progovori za ovoj problem i ne samo {to odr`a seminar vo 1996 godina, tuku i istata godina, pred novinarite, na pres-konferencija ja obelodeni seksualnata zloupotreba na decata, a posebno javno otkrivme eden slu~aj. Po toa obelodenuvawe imame postojani javuvawa, a istata godina se javija 22 slu~ai. Prete`no se rabote{e za incest vo semejstvoto, posebno zloupotreba na devoj~iwa od strana na o~uv, tatko i od strana na nastavnici. Naj~esto se raboti za devoj~iwa od 10-15 godini. Pove}eto slu~ai bea od vnatre{nosta na Republikata, poradi mentalitetot i tradicijata vo op{testvoto, veli g-|a Zmijanac.

@rtvite go krijat toa vo sebe za da ne se doznae, taka razmisluvaat posebno pomalite deca, bidej}i, kaj niv, stravot e pogolem od s#. Zatoa prijavite za nasilstvata retko gi dostavuvaat decata, tuku naj~esto se javuvaat roditeli, rodnini ili sosedi.

Gospo|a Zmijanac istakna deka TV - mediumite imaa golemo vlijanie vrz razvojot na decata:

Mediumite mo`at da imaat mnogu vlijanie. Pornografiite {to se emituvaat preku TV - stanicite vlijaat negativno, bidej}i decata sakaat da se identifikuvaat so vozrasnite. Pokraj toa, qubopitnosta kaj decata e golema, a psihofizi~kata zrelost ne e dovolno razviena i seto toa se efektira vrz razvojot na detskata li~nost.

Videoslikite se edna od pri~inite za seksualna zloupotreba kaj maloletnicite me|u sebe. Ovde se raboti za pogolema godi{na razlika me|u niv.

Kakvi }e bidat posledicite za ova koga ne se vodi smetka za decata od strana na roditelite. Ne samo za seksualnata zloupotreba, tuku i za ostanatite zloupotrebi, pa duri i ona {to nikoj ne go spomnuva - psihi~kata zloupotreba, najmnogu se vinovni roditelite.

Decata se zloupotrebuvaat i maltretiraat i vo domenot na fizi~kata rabota. Ne se razmisluva za nivnite mo`nosti kako fizi~ki rabotnici. Za taa cel, minatata godina zapo~na aktivno da se razgleduva ovoj problem.

Zloupotrebata na detskiot trud e proekt na koj{to nie rabotime, veli g-|ata Zmijanac. Vo juni 1999 godina, vo @eneva e usvoena Konvencijata na Me|unarodnata trudova organizacija za zabrana za zloupotreba na detskiot trud. Od Evropa ja imaat prifateno Finska, Polska i San Marino. Nie, so na{ite napori, pravime R. Makedonija da bide ~etvrta zemja od Evropa {to }e ja prifati. Vo po~etokot na mart n# poseti g. Kaila{ Satjarti koj{to e osnova~ i pretsedatel na Svetskoto dvi`ewe protiv iskoristuvawe na detskiot trud. Toj dojde kaj nas za da gi zajakne na{ite napori i da ni dade poddr{ka za na{ata kampawa za ratifikacija na ovaa Konvencija. Bevme primeni od strana na funkcionerite na resornite ministerstva i toa od MVR - g. Ko~o Topuzovski, od Ministerstvoto za trud i socijalna politika - g. Stojan Trajanov, od Ministerstvoto za pravda - g. Rubin Dvojakov i direktorot na Me|uop{tinski centar za socijalna rabota, g-|a Blagica Ka~anska. Site tie & dadoa poddr{ka na ovaa kampawa i go izrazija svoeto raspolo`enie R. Makedonija da ja potpi{e Konvencijata. So nea, ne samo {to }e treba da se usoglasat zakonskite odredbi na R. Makedonija, tuku }e bide neophodno site deca da se vklu~at vo vospitno - obrazovniot sistem. Pogolem broj deca koi{to ne se na u~ili{te se nao|aat na ulica prosej}i, prodavaj}i ili rabotej}i po nivi. Poradi toa na{ata kampawa e za vklu~uvawe na site deca vo vospitno - obrazovniot sistem.

Koga stanuva zbor za trudova zloupotreba, najmnogu se zloupotrebeni romskite deca.

Seksualnata zloupotreba i telesnoto kaznuvawe gi ima kaj site narodi.

Za nadopolnuvawe na lo{ata slika {to postoi vo Makedonija, povrzano so romskoto naselenie, ni nudi studijata na Divna Lakinska-Popovska, koja e posvetena na op{tina [uto Orizari. Vo nea se zboruva za zastapenosta na decata vo vospitno-obrazovniot sistem na R.Makedonija. Samo za ilustracija }e spomneme deka kaj naselenieto postaro na 18 godini - 12, 27 5 e nepismeno, a decata od 7-14 - godi{na vozrast, 12,16% ne posetuvaat nastava vo u~ili{tata.