|
Dali nekoj go slu{a glasot na Pore~ieto? OSTANA KAKO PUSTA PUSTELIJA, NO VE^NO SI KAKO RAJSKA UBAVINA!!! Pi{uva: Srebre LEVKOVSKI
S o vekovi gordiot Barbaras {to se protega po celoto Pore~ie se razlistuva i ovaa prolet, a Treska gi rasplivala svoite zelenikavi vodi po poleto {to zapo~nuva nekade nad Ki~evo od Izvor i stignuva do samiot Kozjak. So vekovi ovoj makedonski narod nama~en i napaten, `iveej}i bedna siroma{tija, a davaj}i od sebe iljadnici `rtvi i vo tursko i vo hitlerovsko vreme, sega pak odi navednat so glavata po site bespa}a, ne od drugo, tuku od site dosega{ni dr`avni strukturi koi Pore~ieto go gledale kako nekoja pusta pustelija i na koe ne mu podarile nitu eden gram radost i sre}a, a so nego se gordeele pred celiot svet.DALE^NO I SEGA[NO VREME Nikoj pove}e ne saka da ja spomne istorijata za Isqam Ka~akot, za zulumite {to gi pravele turskite i albanskite aramii koga go proterale narodot vo zakrilata na planinite, vo bukite i {umite, so iljadagodi{nite kostenlivi drvja kade se kriela moma Rumena so svoite drugari za da ja za~uva ~esta, doka`uvaj}i deka ovoj patriotski kraj e ~isto makedonski. No, ete i sega, toa dale~no i sega{no vreme ostanuva kako"zakopano" vo vremiwata "mrtvi", koga bedotijata i siroma{tijata, narodot od ovoj kraj ja golta vo du{ata, ne ostavaj}i gi svoite oranici da gi odnese penlivata Treska vo vodite na Vardar, a so toa da gi za~uva i svoite vekovni ogni{ta na selata Topolnica, Tomino Selo, Zrkle, Raste` i bezbroj dugi vgnezdeni kamenesti predeli na ovoj kraj. Lu|eto od ovie pitomi krai{ta sekoga{ se podgotveni nekomu da mu ka`at za deceniskite maki, da ja rastegnat gajdata da zapeat pesna pore~ka i da zae~i celiot Barbaras. Podgotveni se toa da go storat dewe i no}e, so pesna i gordost za vojvodite i komitite Goce Del~ev, Dame Gruev, Nikola Karev, Jane Sandanski i dr. No, ne i za dene{nite samobendisani vojvodi i komiti na VMRO-DPMNE, Qub~o Georgievski, Dosta Dimovska, Bor~e Sibinovski, Del~e Ickov i Vojo Stojanovski, koi go zapustija ovoj kraj so svojot koaliconen partner DPA, na ~elo so liderot Arben Xaferi i negoviot zamenik Menduh Ta~i. Ogor~enosta, pore~anite ja iska`uvaat so pesna. IDNINATA NA PORE^IETO Brzo {umata }e razzeleni i po nea }e rascvetaat cre{ite, jabolkata, a }e dojdat na red i kostenite. So niv ovde se turka `ivotot. Cre{ite }e gi jadat sviwite, od jabolkata }e napravi rakija, a kostenite }e ostanat da gnijat. "Ne mo`eme nikade od selava podaleku da mrdneme, nemame pati{ta, nitu vozila niv da gi odneseme vo Prilep, vo Gostivar i na drugi mesta. Taka dr`avata n# osakatila so decenii. A, zarem za nea nie ni{to ne sme dale? Istorijata ne se zaborava. Najte{ko ni e {to na{ite deca {to sme gi rodile i za koi `ivotot so maki go minavme ovde, gi {koluvavme vo Gostivar, Tetovo, Skopje ne ni se vratija pove}e doma i ne pomognaa, ama ba{ ni{to za selata kade {to se rodile", velat pore~ani. Toa e vistinata, isklu~ocite se mnogu retki. Ako se izgradat selskite pati{ta, koi vodat kon Skopje i kon drugite gradovi niz Zapadna Makedonija i }e se iskoristat vekovnite bogati {umi, a vo pogolemite sela }e se napravi po nekoe malo ili sredno pretprijatie, za {to ima mnogu uslovi, }e se razvie sto~arstvoto i kravarstvoto, i red drugi raboti {to gi nudi Pore~ieto ovde }e se `ivee ubavo. "]e nosime nasekade niz Makedonija najubavi planinski cre{ni, jabolkata nema da gi ostavime da gnijat i od niv samo rakija da pravime, isto kako i so kostenite, koi{to godi{no sekoja ku}a gi sobira po nekolku toni, a tie najmnogu im se potrebni na fabrikite za pravewe na fil za ~okolado". Sekako deka ovde toga{ }e se razvie i turizmot, bidej}i gi ima site preduslovi. Mo`e da se izgradat prekrasni vili i hoteli, }e nadojdat mnogu lovci i ribolovci, }e zapo~ne nov `ivot vo celoto Pore~ie. Taka }e se ~ue nasekade glasot na Pore~ieto i ovaa pusta pustelija nema pove}e da bide toa, }e ostane za navek najubava rajska gradina, a pore~anite }e se po~uvstvuvaat kako i site gra|ani na Makedonija, za koja premnogu dale niz vekovite. |
|