ISUS HRISTOS

Za site ima po ronka nade`. Oti sekoja ovca vo stadoto go bara svojot Isus Hristos, da ja "izbavi od lukaviot".

A, zo{to mene mi se ~ini deka samo "makedonskoto stado" kako da ne saka da ima svoj spasitel, ~udotvorec?! Dali zatoa {to nikoga{ ne sme bile "ovci", ili zatoa pak {to vo stadoto ima pove}e ovni od jagniwa?!

Identifikacijata na svetcite so politi~arite e nasledstvo od mitologijata. Nikoga{ ne se rodil najprvo svetec, pa politi~ar. Tuku politi~ar, pa svetec.

Otka`uvaweto e prviot uslov na sekoj {to se kandidira da se zakiti so "bockaviot oreol" (se se}avate, venecot na Isus be{e od trwe) na svetecot, oti "maliot" makedonski narod na svoite voda~i ne mo`e da im obezbedi golemi po~esti i privilegii!

Samo bilbijata mo`e{e da ja nadvisi eksundacijata (poplavata) od izlivi i pristrasnosti, od privilegii i po~esti, od pofalbi i zaslugi za ^ovekot - Bog {to ima{e mo}, i mo}ta nikoga{ ne ja zloupotrebi.

Kolku {to e daleku Sonceto, tolku e daleku i pribli`uvaweto na ~ovekot do svetecot. Taa ve~na `elba, zavr{uva obi~no kako rastopenite krila na Ikar. Me|utoa, te{ko na toj narod od ~ii nedra ne se ispilil barem eden da se vivne kon Socneto. Toa zna~i, toj narod ne saka - svetlina!

I den-denes Amerika }e `ivee{e so zakonot za ropstvoto, ako eden Abraham Linkoln ne posaka{e da ja "dopri v`e{tenata topka". Izgore, ama go otvori penxeroto na videloto. Samo ^er~il, koga i treba{e najmnogu hipokrizija na Anglija, od poslednata klupa vo Domot, i ja frli rakavicata na "solzite, krvta i trudot". Toga{ go potcenija, potoa go izbraa da im go podade "pojasot na spasot". Vo milionite Francuzi, me|u Karlo Veliki i Napoleon Bonaparta, edinstveno De Gol ja otkri politi~kata i ekonomskata gravitacija na "zemjata na petlite", vo kontinentot na "bordelite": ne saka{e ni Francija, ni Evropa da bidat amerikanizirani. Umre od jad, oti toa Francuzite docna }e go sfatat, no sepak gord deka ve}e go sfa}aat.

Obi~nosta, taa ubistvena, zdodevna, monotona obi~nost, koja site ja preziraat e izgleda tajnata na `ivotot: da si s# i da si ni{to; da mo`e{ i da ne mo`e{. Koga nie }e dojdeme do takov ~ovek da poka`e deka znae da lekuva, a lekot da go bara vo lu|eto na koi im pripa|a podednakvo; do ~ovek kogo site go slavat, a toj slavata ja krie zo{to znae deka }e go ottu|i; do ~ovek {to ne e urokliv, a od urok izbavuva?!

Koga ja slikal "Tajnata ve~era", Leonardo da Vin~i najmalku mislel na mitskoto vo prikaznata za Juda, a najmnogu na pragmati~noto. Nitu eden od apostolite Isus ne izbra. Tie dobrovolno mu se pridru`ja.

Misijata na slugata e da slu`i. Koga }e po~nat da mu slu`at, toga{ toj stanuva gopodar na zloto. Tuka e poentata na umetnikot, Juda da go "pretvori" vo gospodar, a Isus da ostane sekoga{ sluga.

U{te v~era nekoi pomislija deka kurtulivme od Staninovci, Panevelevci i drugi "ovci" i "ovci", kako {to ni velea deka }e se spasime od Sowi i kowi... Ne! Na{ata sudbina e da `iveeme tokmu so niv, oti nie taka sakame!

Koj gi sovetuva golemite od na{ata vlast da ne ja koristat intelektualnata robusnost na eden Qubi{a Georgievski, \or|i Marjanovi}, Erol Rizaov, Branko Gerovski, Sa{o Ordanovski, Qubomir Cuculovski, Qub~o Pe~ijareski, Ferid Muhi}, \or|i Stardelov... Videte {to pravi Klinton; vo svetot pra}a silni momci, oti znae deka svetot ne priznava monodramati~ni i farsi~ni.

Na Makedonija dosta i e od "politi~ka", "partiska", "nepotisti~ka" i druga pripadnost. Ovaa zemja red e da prestane da se zanimava sama so sebe i so "bliskite svoi". Dobro. Tie "bliskite svoi" znaat da krepat, ama koga }e pu{tat, da znaete pu{teno e!

Stabilna zemja se krepi na "sposobnite svoi". Taa ne gi uvezuva, tuku gi proizveduva i gi neguva. Ne gi apsi, ne gi imenuva za "sovetnici", nitu gi smestuva vo "razvojni biroa, tuku gi dr`i blisku do sebe i e vo postojan konflikt, da ne zaspie ni vlasta, ni opozicijata.

Aleksej Vtori, ruskiot patrijarh, velat ja spasil Rusija koga im se obratil na milion vernici vo Moskva so zborovite:" @ivotot e posurov, pote`ok i ponesre}en, otkolku {to e dobar, lesen i sre}en"!

Nie kako da nemame patrijarh. Kako da imame Potemkin. Kaj nas gledame kako {to sakale da vidi Katerina Velika. Iskreno ne me great polovinata milijarda marki dr`avni rezervi, za koi ne znam kako se dojdeni i od kade. Me gree Isus Hristos, {to treba da dojde, ili ako ve}e ne e dojden. Maslinskata vera ne e Vodno!