KLIMATA I PO^VATA POGODNI, A NEISKORISTENI

1. Prazni staklenici: Ne slu~ajno pred okolu 25 godini Holan|anite ja izbrale Makedonija kako baza za osnovawe na golem broj staklenici. Kolku {to mi e poznato, vo Makedonija ima okolu 2000 hektari pod staklenici. Mnogu ~esto mo`e da se vidi deka golem broj od ovie staklenici se prazni, glavno, vo zima.

Nie, Izraelcite, odgleduvame zemjodelski kulturi vo staklenici i plastenici, vo zatvorena povr{ina za da dobieme rod od zelen~ukot tokmu vo zima. Prvata moja zima pominata vo Makedonija kupuvav zelen~uk na pazar, glavno, uvoz od Turcija, [panija, pa i od Izrael. Ponatamu, koga ja zapoznav situacijata so zemjodelieto vo Makedonija, koga posetiv nekolku desetina plastenici i staklenici i koga probavme da go prodademe sistemot kapka po kapka i drugi sistemi, bevme daleku od uspehot, no ne poradi cenata i opremata. Sfativ deka re{avaweto na problemot so praznite staklenici vo zima e mnogu ednostavno da se re{i, potrebna e samo nova tehnoligija i nov na~in na rabota vo staklenicite. Toa bi mo`elo da napravi drasti~ni promeni vo odgleduvaweto na site kulturi, i toa glavno vo staklenicite koi se great so geotermalna voda. Pred 2 meseca organizirav poseta na Makedonija na porane{niot minister za zemjodelie na Izrael g. Rafael Eitan (Raful), koj funkcionira{e i kako zamenik-premier i be{e general vo Izraelskata armija. Me|u ostanatato, be{e moj komandant i zaedno u~estvuvavme vo borbata na Suecki kanal vo 1973 godina.

Raful pobara da gi vidi staklenicite, poradi toa {to vo Izrael glavno odgleduvaweto na zelen~uk se izveduva vo staklenici, na intenziven na~in. Mu ja ispolnivme `elbata i go odvedovme vo "Vinojug" - Gevgelija, no i vo drugi staklenici, na drugi mesta vo Makedonija. Raful ne mo`e{e da poveruva koga slu{na deka od 1 hektar zemji{te vo Makedonija se dobivaat od 50 - 70 toni domati, koga vo Izrael toa iznesuva 400 - 500 toni za 1hektar. Gostite od Makedonija {to gi donesovme vo Izrael, imaa mo`nost toa da go proverat, pri nivnata poseta na povr{inite na plastenici vo Izrael. Pri~inata za toa e mnogu ednostavna.

(a) Poradi nekoi pri~ini ovde vo Makedonija bilkata se re`e koga }e dostigne visina od 2 m. Nie vo Izrael ne gi re`eme bilkite, tuku ovozmo`uvame tie da se lizgaat po kabel i ponekoga{ bilkata bez lisja, dole dostignuva i do 13 m., se nao|a na zemja i vremeto potrebno za dobivawe na ovaa kultura, za da mo`e da se bere e 9 meseci, namesto 4 - 5 meseci.

(b) Vo Izrael bilkata po~nuva da dava rod so po~etok na zimata, noemvri, dekemvri koga se sadi vo juli - avgust. Taka, najgolem rezultat i najvisoka cena se postignuva pri odgleduvawe na ovaa kultura vo zatvorena povr{ina.

(v) Vo Izrael poslednive godini e razviena nova tehnologija za navodnuvawe so topla voda na temperatura od okolu 20 - 25 stepeni. Sogledano e i utvrdeno deka vakov na~in na navodnuvawe so topla voda na korenite, zna~itelno {tedi energija. Porane{niot minister na Izrael g. Raful im objasni na vrabotenite vo "Vinojug" - Gevgelija deka vakvoto navodnuvawe mo`e da za{tedi pove}e od 50 % energija, potrebna za zatvorenite staklenici i za  toa mo`e da se upotrebi voda {to ve}e go zavr{ila procesot na greewe vo plastenicite i koja se frla kako nepotrebna. No, dokolku bi ja reciklirale i bi ja koristele za navodnuvawe, bi postignale, od edna strana, za{teda na energija, a od druga strana, izvonredni rezultati vo odgleduvawe na bilki, a da ne ka`eme deka {tedeweto na voda vo Makedonija mo`ebi nema zna~ewe.

(g) Dene{niot sistem na greewe vo staklenicite vo Makedonija e so `elezni cevki. Zo{to, koga denes ve}e se koristi nova tehnologija za greewe, so aluminiumski cevki so krila, so mnogu pomal pre~nik i kotur, & dava lice na povr{inata, greeweto e mnogu poefikasno i e golema za{tedata na energija.

(d) Normalno, novata pomo{na oprema za staklenicite bi dovela do mnogu dobra cena i toa bi bilo najevtinoto vlo`uvawe sporedeno so rezultatite, kvalitetot i kvantitetot {to mo`e da se dobie kako {to se: robot za {pricawe vo staklenici, ventilator za ventilacija i ramnomerno rasprostranuvawe na vozduhot vo celiot staklenik. Sekako, kompjuterska kontrola na temperatura, voda, s# {to e potrebno za ventilacija, p~eli staveni vo zatvoreni povr{ini za na ekolo{ki na~in da vr{at prirodno opra{uvawe na bilkite, {to e mnogu efikasno. Treba da se zapo~ne so odgleduvawe na novi tipovi na zelen~uk, koj e baran na Zapad, navodnuvawe i prihranuvawe, avtomatizirana i kompjuterizirana oprema za berewe, {to vo Izrael e glavna rabota vo staklenicite. Seto toa bara malo vlo`uvawe, kako vo oprema, nova tehnologija, promena na razmisluvaweto za na~inot na rabota i odgleduvawe na site kulturi vo staklenici i plastenici. Sekako, posle toa treba da se najde re{enie za plasman na zgolemeniot prinos, no za toa poop{irno bi se osvrnal vo poseben napis. 2000 hektari pod staklenici pretstavuvaat zlaten rudnik za Makedonija, samo treba da se znae kako da se koristat i kako da se odgleduvaat zemjodelskite kulturi {to Evropa gi bara, kako jagodi, {eri-domat po izvonredni ceni, kako i nekolku vida krastavici. Dali znaete deka se odgleduvaat i banani vo staklenici? Probata da se odgleduvaat banani vo staklenici uspea vo Polska i se poka`a mnogu profitabilna i toa e samo primer za promena na pogledot za odgleduvawe vo zatvorena povr{ina.