Xavid Asani ne e uapsen po gre{ka, tvrdi makedonskata policijata. Me|unarodnata poternica se odnesuva tokmu na Xavid Asani, kogo UNMIK vo minatiot mesec go uapsi i go deportira{e vo Makedonija, a potoa makedonskite sudski vlasti go pu{tija od pritvor vo skandaloznata trampa za ~etvoricata kidnapirani makedonski grani~ari.

Dobro informirani krugovi vo Skopje tvrdat deka javnoto pojavuvawe na Asani vsu{nost e lo{o izre`irana pretstava, tempirana vo ekot na parlamentarnata debata za ovoj slu~aj, so namera javnosta da se ubedi deka vsu{nost pu{taweto na Asani od pritvor ne bilo so cel toj da se trampi za grani~arite.

MVR kategori~no go demantira Asani, koj, otkako pove}e od edna i pol godina im be{e nedostapen na na{ite pravosudni organi, a po pu{taweto so kaucija od pritvor povtorno is~ezna, re{i da progovori javno, za izbrani mediumi, za da ka`e deka bil uapsen - po gre{ka.

Liderot na DPA, Arben Xaferi, vo izjava za A1 re~e deka po Asani bila raspi{ana pogre{na poternica vo koja bilo navedeno deka ubil pove}e policajci. Tokmu poradi toa, Asani bil uapsen i predaden na Makedonija. Za deloto za koe vsu{nost makedonskata strana go bara, spored Xaferi, toj ne bi bil ispora~an.

Spored Xaferi, ne e izvesno ni dali Asani e toj {to pukal vo policajcite i izvr{itelite {to do{le da mu ja urivaat ku}ata. Toa, veli toj, treba da go utvrdi sudot. Spored krivi~nata prijava, Asani pukal vo policajci i izvr{iteli {to do{le so nalog od Ministerstvoto za urbanizam da mu ja urnat divoizgradenata ku}a na ulica „Marko Krale“ vo juli 1998 godina. Pritoa, toj ranil eden od izvr{itelite i izbegal.

Makedonska banka vo 1998 godina napravila zaguba od okolu 30 milioni germanski marki, se veli vo izve{tajot na me|unarodnata revizorska ku}a KPMG. Lani bankata imala zaguba od okolu 6 milioni gm, me|utoa izve{tajot za rabotata na bankata vo minatata godina s# u{te ne e revidiran od me|unarodna revizorska ku}a. Direktorot na Bankata, Marjan Bojaxiev, veli deka zagubata se dol`i na pove}e faktori, a pred s# na dvapati plateniot ist danok od okolu 10 milioni gm. Porane{niot direktor Zoran Trpeski tvrdi deka postoi scenario za uni{tuvawe na Bankata, a re`iser e Centralnata banka. „Dnevnik“ neoficijalno doznava deka Ministerstvoto za finansii }e pobara od NBM da izvr{i revizija na rabotata na Bankata vo minatata godina.

Akcionerite na Makedonska banka na v~era{noto sobranie go usvoija izve{tajot za rabotata vo 1998 godina, spored koj e napravena zaguba od okolu 30 milioni germanski marki. Izve{tajot za rabotata na Bankata vo minatata godina, koj poka`uva zaguba od okolu 6 milioni gm, }e bide usvoen na slednoto akcionersko sobranie, otkako }e bide potvrden od me|unarodna revizorska ku}a. Spored direktorot Bojaxiev, zagubite na bankata se pokrivaat od rezervite, odnosno od kapitalot na Bankata, koj zaedno so rezervite iznesuva okolu 50 milioni gm. Toj tvrdi deka ima pove}e pri~ini za zagubite, no glavno e dvapati plateniot ist danok. Spored Bojaxiev, sudot presudil vo korist na Bankata vo sporot so UJP i toj o~ekuva vo najskoro vreme na Bankata da & '' bidat vrateni parite za dvojnoplateniot danok.

Sobranieto na Republika Makedonija, na ~etirieset i treta sednica, go prifati Predlogot za donesuvawe zakon za ostvaruvawe predvremena penzija.

Celta na predlo`eniot zakon e namaluvawe na dr`avnata administracija. Spored nego, predvreme }e se penzioniraat onie koi imaat 20 godini raboten sta` i 63 godini starost za ma`i, odnosno 58,5 godini za `eni, ili pak onie so 35 godini raboten sta` nezavisno od starosta.

Sobranieto prifati zakonot da se donese po skratena postapka, na {to prateni~kata grupa na SDSM se sprotivstavi. Spored niv, toj treba da odi vo normalna sobraniska procedura.

Ministerot za odbrana na Republika Makedonija Nikola Kqusev, go primi admiralot Rupert Smit, zamenik na komandantot na silite na NATO za Evropa.

Na sredbata bea razmeneti mislewa za bezbednosnata situacija vo regionot i za kontrolata na granicata me|u Republika Makedonija i SRJ, vo delot kon Kosovo.

Za vreme na razgovorot be{e razgledana i rabotata na zaedni~kata Komisija za razmena na informacii okolu grani~noto obezbeduvawe, a vo koja, spored neodamna potpi{aniot dogovor, participiraat ministerstvata za odbrana i za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija i silite na KFOR.

Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija (PIOM), minatata godina ostvari izbalansirani prihodi i rashodi, odnosno vkupni prihodi vo iznos od 21 milijarda 31 milion 650 iljadi denari, koi sporedeni so planiranite pretstavuvaat izvr{uvawe od 100,2 otsto i vkupni rashodi vo iznos od 20 milijardi 681 milion 29 iljadi denari ili 98,5 otsto vo odnos na planiranite so Buxetot na Fondot.

Ova se veli vo Izve{tajot za rabota na PIOM vo 1999 godina {to na odr`anata sednica go usvoi Upravniot odbor na Fondot.

Stabilnata finansiska sostojba mu ovozmo`uva na Fondot da gi izvr{i site obvrski kon korisnicite na penzija vo ramkite na vospostavenite rokovi za isplata na penziite, a od septemvri 1999 godina zapo~na da ja sproveduva i Odlukata na Vrhovniot sud na Republika Makedonija za usoglasuvawe na penziite za osum otsto.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija, go realizira slu~ajot na krivi~no delo "primawe potkup" pri {to go li{i od sloboda Aleksandar Posohin (39) od Skopje, potsekretar vo ministerstvoto za trgovija.

MVR ve}e odreden period ima{e soznanija deka Aleksandar Posohin, kako odgovorno lice vo Ministerstvoto za trgovija za izdavawe odobrenija vo nadvore{no-trgovskiot promet, se bavi so nezakonski aktivnosti pri izvr{uvaweto na rabotnite zada~i so koi e zadol`en. Na 25 april 2000 godina, Posohin, so cel da se stekne so protivpravna imotna korist pobaral od vraboten vo privatno pretpijatie od Skopje 10.000 germanski marki za da izdade dve odobrenija za reeksport na mleko vo vkupna koli~ina od 1.000 toni od Ungarija i Slovenija, za Kosovo, SR Jugoslavija.

Deneska, MVR po prethodno obezbeden nalog od nadle`niot istra`en sudija, izvr{i pretres vo rabotnite prostorii na Posohin pri {to kaj nego pronajde 10.000 germanski marki, {to gi pobaral i primil na ime nadomest za izvr{uvawe na slu`beni dejstvija {to inaku bil dol`en da gi prezeme vo ramkite na svoite slu`beni ovlastuvawa.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, protiv Posohin }e podnese krivi~na prijava poradi osnovano somnenie deka storil krivi~no delo "primawe potkup".

Pretsedatelot na Republika Makedonija Boris Trajkovski, go primi porane{niot generalen sekretar na Evropskata unija, Hoze Kutiliero.

Kutiliero prestojuva{e vo ednodnevna poseta na na{ata zemja, vo funkcija na podgotovkite na izve{tajot za aspektite na prevencija na konfliktite {to treba da go izgotvi Portugalija, kako aktuelen pretsedava~ na Evropskata unija.

Na sredbata stana zbor za sostojbite vo regionot, pri {to pretsedatelot Trajkovski uka`a na faktot deka razvojot na situacijata vo Kosovo s# u{te ne dava osnova za zaklu~ok deka ovoj del od Evropa e celosno stabiliziran. Pritoa e konstatirano deka se neophodni dopolnitelni napori na me|unarodnata zaednica za potpolno implementirawe na Rezolucijata 1244 na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii.

Pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija Savo Klimovski na 27.4 primi delegacija na Svetskiot mladinski kongres, predvodena od generalniot sekretar Goce Durtanoski od Holandija.

Pretstavnicite na ovaa nevladina organizacija go zapoznaa pretsedatelot Klimovski so nivnata ideja za odr`uvawe Me|unarodna konferencija za mir, koja bi se odr`ala na 26 i 27 avgust ovaa godina vo Skopje, a na koja bi zele u~estvo pove}e svetski nacionalni mladinski organizacii, povikuvaj}i se za mir i ~ovekovi prava. Isto taka, gostite do pratenicite na Sobranieto na Republika Makedonija, podnesoa inicijativa za donesuvawe zakon i nacionalna programa za deca i mladinci.

Pretsedatelot na Sobranieto Savo Klimovski ja pozdravi idejata, ocenuvaj}i ja kako inicijativa so koja se afirmiraat mirot i tolerancijata kako univerzalni vrednosti na ~ove{tvoto.

Soglasno Zakonot za na~inot i postapkata na isplatuvawe na deponiranite devizni vlogovi na gra|anite po koi garant e Republika Makedonija, po~nuvaj}i od 3-ti maj godinava, bankite }e zapo~nat so isplata na deviznite {tedni vlogovi ~ij iznos e do 50 evra (100 germanski marki).

Isplatata na deviznite {tedni vlogovi do 50 evra }e se vr{i vo denari po sredniot kurs na evroto od kursnata lista na Narodna banka na Republika Makedonija, na denot na isplatata.

Ministerstvoto za finansii gi izvestuva {teda~ite so vlogovi do 50 evra deka izminative tri dena, denarskite sredstva za isplata na ovie {tedni vlogovi vo celost se prefrleni kaj bankite.

Spored toa, gra|anite }e mo`at vo narednite 30 dena bez nikakvi problemi da ja podignat denarskata protivvrednost na nivnite {tedni vlogovi do 50 evra.

Po povod 97-godi{ninata od atentatite na poznatite Gemixii, na 27.04 vo nivniot roden Veles, na plo~ata posvetena na nivnoto delo na plo{tadot Sarmaale, delegacii na lokalnata samouprava i na Sojuzot na borcite polo`ija buketi cve}e.

Sekretarot na Sovetot na op{tina Veles, Petre Najdov, odr`a prigoden govor za ovie mladi revolucioneri koi izvr{uvaj}i gi poznatite solunski atentati vo 1903 godina, gi dadoa `ivotite za Makedonija.

Vo Kru{evo, rodnoto mesto na Nikola Karev, be{e odbele`ana 95-godi{ninata od negovata smrt.

Na sve~enosta {to po toj povod se odr`a pred spomenikot "Ilinden", za `ivotot i deloto na Karev govore{e Viktorija Peti, kustos vo Istoriskiot muzej na Kru{evo.

Po povod godi{ninata od smrtta na Karev, pred spomen-obele`jeto "Ilinden" cve}e polo`i delegacija od op{tina Kru{evo, predvodena od gradona~alnikot Ivan Andreski, ~lenovite na semejstvoto na Nikola Karev, kako i vrabotenite vo osnovnoto u~ili{te koe go nosi imeto na revolucionerot.

Spomenikot go poseti i delegacija na Op{tinskiot komitet na VMRO - DPMNE od Kru{evo, kako i drugi delegacii od pove}e gradovi od zemjava, ~ii u~ili{ta go nosat imeto na pretsedatelot na Kru{evskata Republika.

Na sve~enata priredba po ovoj povod, bea dodeleni i nagradi na u~esnicite na konkursot pod imeto "Peeme za Karev".