95 godini od zaginuvaweto na Nikola Karev, pretsedatelot na Kru{evskata republika

PREDAVSTVOTO - SUDBINA NA VELIKANITE

Podgotvil: Koce STOJMENOV

  • Na 26 april so svojata ~eta do{ol vo ko~anskoto selo Raj~ani kade {to se spoile so ~etata na Petar Acev. No, sudbinata na golemite Makedonci ne go odminuva nitu Karev. ^etata e predadena i utroto, na 27 april, seloto e opoleno i vo taa borba, pokraj pogolemiot broj ubieni komiti, se nao|al i Nikola Karev

Na 27 april se navr{uvaat 95 godini od ubistvoto na pretsedatelot na prvata republika na Balkanot, Kru{evskata republika, Nikola Karev. Karev e roden vo Kru{evo na 10 noemvri 1877 godina. Potrebata za egzistencija go tera, na okolu 16 - godi{na vozrast, da zamine za Sofija kade {to raboti kako stolar vo stolarskata rabotilnica na predvodnikot na makedonskata rabotni~ka socijalisti~ka grupa, Vasil Glavinov. Ovde se zapoznava so socijalisti~kite idei i go ~ita vesnikot "Revolucija" ~ii{to glavni zborovi se: "Osloboduvaweto na Makedonija e delo na samite Makedonci" i deka "makedonskiot narod ne treba i ne mo`e da o~ekuva osloboduvawe od nikogo, toj sam treba da se oslobodi. No, za da go stori toa, t.e. za da stane svesen, toj treba da se podgotvi. Toj treba da se prosvetuva, bidej}i s# zavisi od vnatre{nite sili. Dodeka celiot narod ne stane so no` i pu{ka, ne mo`e da stanuva zbor za osloboduvawe".

Kon krajot na XIX vek, poradi vlo{enoto zdravje, e prinuden da se vrati vo Makedonija, vo rodnoto Kru{evo. Potoa se obidel da go zavr{i ~etvrtiot klas na Egzarhiskata gimnazija. Obrazovanieto go zavr{il vo Bitola, prestolninata na Bitolskiot revolucioneren okrug. Vo 1901 godina, socijalisti~kata grupa {to postoela vo Makedonija se priklu~ila kon Makedonskata revolucionerna organizacija TMORO.

Vo 1901 godina, Nikola Karev e nazna~en za u~itel vo kru{evskoto selo Gorno Divjaci. Kako u~itel, Karev imal golema mo`nost da go {iri revolucionernoto osloboditelno dvi`ewe.

Iako se protivel za seop{to vostanie, sepak gi prifatil odlukite na Smilevskiot kongres odr`an vo maj 1903 godina. So krevaweto na Ilindenskoto vostanie, Karev go sre}avame kako eden od glavnite rakovoditeli na Kru{evskata okolija, a so osloboduvaweto na Kru{evo i izglasuvaweto na Kru{evskata republika, stanal nejzin pretsedatel. Kako pretsedatel, pred Sobranieto, }e bidat zapameteni i zapi{ani negovite zborovi: "Za ~ovek, nema pogolemo bogatstvo od slobodata i od pravoto spokojno da raboti i sozdava. A, za da raspolagame so taa vi{a ~ovekova pridobivka, [tabot e na mislewe deka nie, kru{ev~ani, na Ilinden, ovaa godina javno gi postavivme osnovite na na{eto narodno edinstvo - fakt koj sam za sebe govori deka sme kulturni i soznatelni ~eda na Makedonija {to se ottrgnavme od zabludite so koi propagandite na balkanskite imperijalisti~ki dr`avi ni gi okovaa mozocite, stanavme primer toa obedinuvawe da se postigne nasekade vo na{ata tatkovina. Davame primer za vistinsko narodno upravuvawe, vo koe treba da bidat ednakvo zastapeni pravata i dol`nostite na site veri i narodnosti".

Poradi silniot pritisok na turskite vojski, ~etite ne mo`at da se spravat so nadmo}niot protivnik, pa zatoa golem del od niv re{avaat da se povle~at "od bojnoto pole". Karev ja napu{ta Makedonija i se upatuva vo bugarskata prestolnina, Sofija. @elbata za Makedonija ne go napu{ta, pa zatoa, vo proletta 1905 godina, re{ava da se vrati. Na 26 april, so svojata ~eta do{ol vo ko~anskoto selo Raj~ani kade {to se spoile so ~etata na Petar Acev. No, sudbinata na golemite Makedonci ne go odminuva nitu Karev. ^etata e predadena i utroto, na 27 april, seloto e opkoleno i vo taa borba, pokraj pogolemiot broj ubieni komiti, se nao|al i Nikola Karev.

MNOGU MI E MERAK MAMO

Mnogu mi e merak, mamo, mnogu mi e merak,

Mnogu mi e merak, mamo, `elezar da bidam.

@elezar da bidam, mamo, Bitolskoto Pole,

Bitolskoto Pole, mamo, od gornata strana.

Od gornata strana mamo, od mariovskata,

Jaze da gi gledam, mamo, momi Mariovki,

Od drugata strana, mamo, momci Makedonci.

Komandir im be{e, mamo, Kolo Kru{ev~anec,

Kolo Kru{ev~anec, mamo, toj Nikola Karev.