Timskoto istra`uvawe na gospo|a Tatjana Kali~anin

MAKEDONSKIOT FOLKLOR ME\U MAKEDONCITE VO KANADA I SAD

Razgovarala: Mileva LAZOVA

Kaj mladite generacii se javuva edna `elba za otkrivawe na nivnite koreni, nivnoto poteklo, da doznaat ne{to pove}e za toa od kade poteknuvaat nivnite predci, za Makedonija

Spored iska`uvawata na iselenicite najzastapeni se svadbite kade se primenuvaat obi~ai od stariot kraj so elementi od novata sredina, kr{tevkite, rodendenite, a od kalendarskite praznici, naj~esto se praznuvaat Bo`i}, Veligden i \ur|ovden

Institutot za folklor "Marko Cepenkov" od Skopje, vo ramkite na nau~nata programa, ostvari terensko istra`uvawe na folklorot i etnologijata na makedonskite iselenici vo Kanada i SAD. Ova terensko istra`uvawe bilo realizirano vo tekot na tri posledovatelni godini, a vo nego bile vklu~eni petmina istra`uva~i od Institutot. Kako prv istra`uva~ bila nazna~ena d-r Tatjana Kali~anin - vi{ stru~en sorabotnik ~ija specijalnost e istra`uvawe na narodnoto tvore{tvo, i toa prete`no na poetskoto narodno tvore{tvo vo koe spa|aat site vidovi pesni {to se povrzani so obi~aite. Vo sovremeni uslovi, folklorot vo odredeni krai{ta zamruva, no vo drugi krai{ta s# u{te se neguva tradicionalniot folklor, koj{to e sozdavan so vekovi.

MS: Gospo|o Kali~anin, ~ija be{e idejata da se realizira edno vakvo terensko istra`uvawe?

KLI^ANIN: Idejata be{e li~no moja. Istra`uvaj}i na terenot, dojdov do soznanie deka ne e dovolno da se istra`uva folklorot samo vo Makedonija, tuku treba da se istra`uva i nadvor od nea, vo prekuokeanskite zemji, vo evropskite zemji, kako i vo zemjite so koi Makedonija se grani~i, vo zemji kade {to na{i lu|e `iveat so godini. Najinteresno be{e da se istra`uva folklorot vo SAD i Kanada kade {to imame golema populacija na iselenici od Makedonija.

MS: Koja godina zapo~na realiziraweto na toa istra`uvawe vo Kanada i SAD i dali imavte pomo{ od odredeni institucii?

KALI^ANIN: Timskoto istra`uvawe zapo~na vo 1977 godina, a mojata predlo`ena tema ode{e preku Nau~niot sovet na Institutot, so pomo{ na toga{nata Republi~ka zaednica za nau~ni dejnosti, koja celosno go finansira{e proektot vo tekot na tri godini, a isto taka golema pomo{ ni dade Makedonskata pravoslavna crkva. No, za `al, ima{e i otpori vo toa vreme, a na na{e golemo razo~aruvawe, Maticata na iselenicite se odnesuva{e dosta le`erno, negativisti~ki i voop{to ne be{e zainteresirana za ovoj proekt.

MS: Kakva be{e koncepcijata na proektot?

KALI^ANIN: Za taa cel, podgotviv op{iren elaborat vo koj se sodr`ea site elementi na prestojnoto istra`uvawe, izrabotiv soodvetni pra{alnici, glavno fundirani vrz postoe~kite nau~ni soznanija za terenski istra`uvawa na folklorot, {to se primenuvani i na terenot na Makedonija, no za konkretno istra`uvawe dopolneti i pro{ireni so pra{awa specifi~ni za iseleni~kiot folklor. Duri po osamostojuvaweto na Makedonija se sozdadoa uslovi celiot materijal da bide snimen na magnetofonski lenti, evidentiran i deponiran vo arhivot na Institutot za folklor. So toa, prakti~no, istra`uvaweto be{e potpolno i uspe{no zavr{eno.

MS: Vrz osnova na soznanijata do koi dojdovte, kolku obi~aite i folklorot `iveat i se po~ituvaat kaj na{ite iselenici?

KALI^ANIN: Zavisi od interesot na poedinecot i od toa kolku se neguva tradicijata i folklorot vo semejstvoto, bidej}i semejstvoto e jadroto od kade {to po~nuvaat korenite na tradicijata. Ako ne se sozdade qubov kon tradicijata vo semejstvoto, toga{ e bescelno da se bara od nekoe KUD. Folklorot, obi~aite nemo`e da is~eznat, me|utoa treba da se najde na~in tie da se neguvaat. Kaj golem broj semejstva, duri i kaj tie {to se rodeni tamu, s# u{te se neguva tradicionalniot folklor, obi~aite, veruvawata.

MS: Koi praznici naj~esto se slavat i kolku ~esto ja posetuvaat crkvata i ja po~ituvaat religijata?

KALI^ANIN: Ako se zadr`ime na praznuvawata na Makedoncite na semejnite praznici, spored iska`uvawata na iselenicite, najzastapeni se svadbite kade {to se primenuvaat obi~ai od stariot kraj, so elementi od novata sredina, potoa kr{tevkite, rodendenite, a od kalendarskite praznici, naj~esto se praznuvaat Bo`i}, Veligden i \ur|ovden. Masovno ja posetuvaat Makedonskata pravoslavna crkva, vo nea gi pravat svoite svadbi i kr{tevki, primenuvaj}i gi makedonskite obi~ai.

MS: Kolku mladite Makedonci se interesiraa za Makedonija i kolku go znaeja makedonskiot jazik?

KALI^ANIN: Kaj mladite postoe{e interes za Makedonija. Tie bea povrzani so semejnite tradicii - rodendeni, imendeni, kr{tevki, svadbi i dosta dobro go znaeja makedonskiot jazik.

MS: Dali mo`ete da napravite sporedba za toa kolku se neguva{e folklorot toga{, a kolku se neguva denes vo SAD i Kanada?

KALI^ANIN: Normalno, ima izvesni transformacii, bidej}i `iveat vo sredina sosem razli~na od na{ata, no spored kontaktite {to gi pravime sega so lu|eto ottamu imame soznanija deka rabotite ne se mnogu izmeneti. Kaj mladite generacii se javuva edna `elba za otkrivawe na nivnite koreni, nivnoto poteklo, da doznaat ne{to pove}e za toa od kade poteknuvaat nivnite predci, za Makedonija. Se nadevam deka sega pomladite generacii, vraboteni vo Institutot za folklor }e iska`at pogolem interes za prodol`uvawe na vakvite istra`uvawa.