Denovive mnogu se govori za privatizacijata na edna od najuspe{nite firmi vo dr`avava "Makedonski telekomunkacii". Za poedinostite okolu privatizacijata, za nivnite sega{ni aktivnosti i idni planovi, razgovaravme so Quben Talev, pomo{nik na generalniot direktor za korporativna strategija i ~len na Upravniot odbor na MT, eden od najkompetentnite lu|e od ovaa Institucija.

TALEV: Procesot na privatizacija na MT e definiran taka {to go vodi na{iot sopstvenik - dr`avata. Nie sme kompanija koja{to, sega zasega, e 100 procenti vo sopstvenost na dr`avata i taa odlu~ila da prodade izvesen del na strate{ki investitor. Momentno se figurira so cifra od 33 - 51 procent. Najverojatno ovie denovi, Vladata }e donese odluka da se prodade kontrolniot paket od 51 procent na odbraniot strate{ki investitor. Ostanatite 49 procenti, zasega ostanuvaat sopstvenost na Vladata. Od tie 49 procenti, postoi mo`nost izvesen del da se konvertira od prethodno dadeniot zaem (pred dve godini) na svetskite finansiski institucii IFC i ING. Ovie firmi dodelija odreden vid konvertibilen zaem (dvapati po 25 milioni dolari) so mo`nost, vo momentot na privatizacija namesto da se otpla}a zaemot tie da gi pretvorat vo akcii. Me|utoa, toa e ograni~eno maksimum do 7,5 procenti od vkupniot kapital na kompanijata. S# zavisi od procenkata na firmata vo momentot na privatizacijata.

Za da se odbere strate{kiot investitor }e ima transparenten tender. Rabotime na tie dokumenti za s# da bide krajno korektno. Jas, generalniot direktor Don~ev i dvajca pretstavnici od firmata CIBC - sovetnik na Vladata, posetivme 6 - 7 telekom-operatori, koi izrazija po~etno interesirawe za nas, za da ja prezentirame firmata. Vo narednite dve nedeli o~ekuvame da se dade pokana za izrazuvawe na oficijalen interes kade {to sekoj telekom-operator, koj gi zadovoluva uslovite (barem 1 milion aktivni pretplatnici i 400 milioni dolari godi{en prihod od telekomunikacii), }e mo`e da dostavi ponuda. Toj operator mo`e da bide vo konzorcium so nekoja banka, mo`e da se zdru`at po dva-tri ponuduva~i, me|utoa eden od niv mora da bide iskusen telekom-operator, pogolem od nas za nie vo toj strate{ki sojuz da mo`eme da go iskoristime negovoto menaxersko, tehnolo{ko i marketin{ko iskustvo. Tie {to }e se prijavat, potoa vleguvaat vo vtorostepena tender-procedura, najprvo na edna pretkvalifikacija po koja{to Vladata }e odlu~i koi od niv }e vlezat vo najtesen izbor i od niv }e pobaraat finalni ponudi. Sekoj {to }e saka i {to }e gi zadovoluva uslovite, }e mo`e da dostavi ponuda.

Prepora~ano e odreden procent akcii da im bide ponuden na vrabotenite za da gi kupat vo povlasteni uslovi. Potoa }e se odi i na IPO so cel na gra|anite na Makedonija da im se ponudat akcii za da bidat delumni sopstvenici na Telekom. Idejata }e bide takva edine~na akcija da bide mnogu evtina za da mo`e da ja kupi sekoj koj saka da investira vo "Makedonski telekomunikacii".

MS: [to e call - back?

TALEV: Call - back ("vikni me nazad") se pojavi vo me|unarodniot telefonski soobra}aj poradi toa {to postoi golema razlika vo tarifite koi gi pla}aat pretplatnicite {to vrtat od edna zemja vo druga i obratno. Konkretno, vo razvienite zemji, SAD, Kanada, Zapadna Evropa, koga se biraat pomalku razvienite zemji, na pr. Afrika, Makedonija, toa e mnogu poevtino otkolku obratno. Pretplatnikot na odreden na~in mu signalizira na odreden operator, na pr. SAD, deka saka da bira i so nego ima vospostaveno account (smetka), ottamu dobiva signal za slobodno birawe i mo`e da bira ne samo vo SAD, tuku kade bilo.

Moram da naglasam deka ovaa praktika spored na{ite zakonski propisi, kaj nas, ne e dozvolena. Vo Makedonija dolgo vreme se vode{e edna politika na telefonski tarifi kade {to tarifite vo lokalniot i nacionalniot soobra}aj bea postaveni na mnogu nisko nivo, pod tro{ocite koi treba{e da se pokrijat za odvivawe na toj soobra}aj. Seto toa se nadomestuva{e so visokite me|unarodni tarifi. Od ovie pri~ini biraweto od Makedonija kon drugite zemji e tolku skapo, bidej}i toa e aortata koja go finansira celiot telekom-sistem. Na toj na~in, na stotici iljadi semejstva im be{e ovozmo`eno da imaat telefonska usluga, barem onaa osnovnata, po edna cena koja za niv be{e prifatliva, no vo sekoj slu~aj daleku pod realnite tro{oci. Toj model funkcionira{e odredeno vreme, no sega e pri kraj. No, s# dodeka cenite na site uslugi ne se baziraat na tro{ocite, plus profitot-vra}awe na vlo`eniot kapital {to e voobi~aena rabota vo site sistemi na pazarnata ekonomija, dr`avata e dol`na da go za{titi ovoj model, a call - back go rastura. Zasega, nie ne sme zabele`ale nekoe masovno koristewe kaj nas, no individualni slu~ai sigurno ima. Dokolku zabele`ime deka se {iri, nie }e barame od inspekciskite slu`bi da go spre~at. Onoj moment koga na{ite uslugi }e bidat bazirani na tro{ocite, koga me|unarodnite tarifi }e bidat bazirani na tro{ocite, ednakvi so tarifite koi stranskite operatori }e gi napla}aat za birawe vo Makedonija, toga{ samata pri~ina za call - back }e is~ezne.

TALEV: Pre - paid e nov na~in na proda`ba na mobilnite uslugi. Samiot aparat za pre - paid e sosema ist kako i drugite aparati. Razlikata e vo pla}aweto na uslugata. Vsu{nost, karti~kata {to }e ja stavite vnatre e, od fizi~ka gledna to~ka, ista kako i drugite, no ima drug status. Taa ima eden telefonski broj koj vo centralata e povrzan na kompjuter i tamu ima podatoci za toa kolku razgovori se odnapred plateni. Vo po~etokot na juli, koga i planirame da zapo~ne ovaa usluga, }e se prodava paket vo koj }e bidat vklu~eni: aparat so karti~ka, upatstvo za upotreba, dopolnitelni informacii i nekolku vau~eri. Toa }e bidat vrednosni kuponi od 500, 1.000 , 1.500 denari so koi }e se nadopolnuva saldoto. Principot na rabota }e bide sledniot: za od va{iot telefonski aparat da ja nadopolnite svojata smetka, treba da go ispi{ete 13-cifreniot broj koj }e bide nazna~en na vau~erot. Na toj na~in, vo centralniot kompjuter va{eto saldo, kredit, }e se zgolemi do odredena vrednost. Kako {to }e razgovarate, toj }e se namaluva. Koga }e dojde do nula, za da ne go zagubite brojot, odreden period (1-2 meseci) }e mo`at na nego da ve biraat, a nie }e ~ekame da kupite nov vau~er i da go dopolnite. Nema da ima redovna mese~na pretplata, no }e treba odvreme navreme da se nadopolnuva, bidej}i nie ne mo`eme da dozvolime nekoj da kupi karti~ka i pove}e nikoga{ ni{to da ne kupi. So eden vakov sistem i onoj koj malku go upotrebuva mobilniot telefon ili ne mo`e da odvoi pogolemi sredstva, }e mo`e da gi ima osnovnite prednosti na mobilnata telefonija.

TALEV: Momentno vo na{iot cenovnik e predvideno za redovno dobivawe na detalna telefonska smetka da se uplati odredena suma pari. Digitalnite centrali imaat mo`nost za dobivawe detalna smetka sekoj mesec, mobilnite pretplatnici ja dobivaat, dodeka kaj analognite pretplatnici toa ne e mo`no, osobeno kaj onie na centralite cross - bar. Kaj niv ednostavno se ot~ukuvaat impulsi i ne se znae kade e birano. No, rekov deka vo slednite 2 do 2,5 god. tie }e se zamenat so digitalni. Najgolem broj od korisnicite koi se `alat na previsoki telefonski smetki, na kraj zaklu~uvaat deka ne e na{a tehni~ka gre{ka, tuku deka gre{kata e kaj niv. Mnogu deca i mladinci gi biraat broevite 0500, biraat me|unarodni broevi i zatoa na kraj izleguva deka problemot e kaj niv.

TALEV: Se obiduvame da vospostavime odreden broj strate{ki partnerstva so poznati svetski firmi od oblasta na novite informati~ki tehnologii, da ja aktivirame ovaa aktivnost vo dr`avava, za RM da bide proglasena za model na ovaa nova umre`ena ekonomija (networking economy). Vo vrska so toa prezemame razni aktivnosti. Edna od niv }e bide vospostavuvaweto na centar za obuka i edukacija vo Ohrid za novi i mre`ni tehnologii. Eden del od aktivnosta na toj centar }e bide networking-akademijata na Cisco, edna od najgolemite svetski kompanii za proizvodstvo na Internet-oprema. Tie ve}e se slo`ija da doniraat oprema, obuka i drugi pomo{ni materijali, vo iznos od 100 iljadi dolari. Isto taka }e rabotime i na prodlabo~uvawe na sorabotkata, so cel Makedonija da bide edna od prvite zemji vo regionot vo koja }e se aktivira ovaa elektronska komercija, elektronski biznis i site dejnosti koi dosega bea praveni na klasi~en na~in, da se izveduvaat preku Internet. Ova e edna podolgoro~na orientacija na MT.