MAKSIMALNO ISKORISTUVAWE NA PRIRODNITE RESURSI

2. Sogledano e deka bez zaedni~ka sorabotka me|u razli~nite organizacii i edinici }e se dojde do toa na krajot ovaa aktivnost da bide neefikasna. Vo mnogu slu~ai se tro{i bez potreba, no ova se skapi izvori i ne se isplati voop{to da se koristat. Problem e {to seto ova zapo~nuva od vrvot vo Ministerstvoto i odi nadolu do posledniot i pokraj toa {to toj ne zavisi od niv, no koga nema volja za zaedni~ka sorabotka, za promeni, za primena na nova tehnologija i na~in na rabota, novi sorti itn. i reorganizacija, toa doveduva sostojbata vo ovaa oblast da ne se promeni. Se razbira deka ovie novi sistemi i izraelska tehnologija treba da se adaptiraat na uslovite i na mentalitetot vo Makedonija, koi se razli~ni od onie vo Izrael.

3. Vo Izrael od 50-tite godini naselenieto po~na da se organizira vo zemjodelski naselbi i toa vo tri vida:

v) Toa se naselbi, koi li~at na va{ite pomali gradovi vo Makedonija kade {to farmerite `iveeat vo grad, a imaat svoi farmi nadvor od gradot.

Sekoja od ovie zemjodelski organizacii ima osnovano vnatre{na organizacija za kupuvawe i prodavawe, laboratorija za kontrola, mre`a za servis i sl. Sekoja organizacija koja }e uspee da gi sobere site proizvoditeli zaedno, mo`e da postigne izvonredni uslovi za kupuvawe i prodavawe na proizvodite. Ovaa organizacija, ponatamu }e mu ovozmo`i na sekoj proizvoditel da go koristi centarot za proda`ba, uvoz na zemjodelska i druga oprema, kako i site zemjodelski raboti, seme, hemikalii, plastika, traktori i dr. Vo Izrael postoi mo`nost da se zdru`at zaedno nekolku od ovie razli~ni organizacii za kupuvawe, so cel da dobijat podobri uslovi od vladata ili za razvoj na razli~ni drugi proekti za potrebite na nivnite ~lenovi (mre`a, telefon). Jasno e deka dokolku dojde eden privaten proizvoditel vo privatna apteka da kupi 2 t hemisko gubrivo, cenata e poinakva od cenata {to mo`e da ja dobijat 500 semejstva, koi }e sakaat da kupat 1000 t hemisko |ubrivo, zaedno. Sigurno deka vedna{ }e dobijat ne samo poniska cena, tuku i podobri uslovi za pla}awe, isporaka, transport, a isto i za seme, traktor, uslovi i prava od vladata, sredstva od buxetot itn. Sekako ova mo`e da se primeni i za site aparati za bela tehnika. Kupuvawe 100 televizori, ne e isto so eden televizor. Toa e poednostavno, otkolku {to na prv pogled izgleda. Izraelskata kooperacija, za koja e mnogu pi{uvano vo svetot, raboti na princip na organizacija na golema grupa na potencijalni kupuva~i vo eden mo}en nosa~, koj }e pretstavuva golema sila koja seto ova bi trebalo da go dvi`i. Ovde vo Makedonija ne znam zo{to toa s# u{te ne se razbira. Toa ne treba da se sfati kako naru{uvawe na nezavisnosta na proizvoditelot, {to e vo makedonskiot mentalitet. Toj ima mnogu pozitivni strani, no treba da se razbere deka vo moderniot svet praktika e zdru`uvaweto na pove}e edinici vo edno telo so cel postignuvawe na povisoki celi. Na primer, nekolku gradovi mo`e da postignat mnogu pove}e od eden grad, vo svetot nekolku zemji se organiziraat so cel da postignat nekoja specifi~na cel (danok, popust, komercijalni dava~ki).

Po~etokot e mnogu ednostaven, osnovawe na edna kancelarija koja }e vodi spisok na nivni ~lenovi i toa {to tie sakaat da kupat. Pla}aweto i isplatata na ovaa organizacija }e se vr{i na ist na~in kako i denes {to se kupuva. Sekako posle edna vakva organizacija sekoe selo }e znae {to mu treba, so {to mo`e da dobie atraktivni ponudi za sekoj proizvod za negovite ~lenovi. Siguren sum deka cenata bi bila poniska za 30 - 40 procenti vo direktna kupoproda`ba, i organizacijata za kupuvawe }e bide poplavena od ceni i ponudi za povolni uslovi od proizvoditeli. Organizacijata za kupuvawe mo`e da otvori i hala za mostri za atraktivni raboti za ~lenovite (tv, klima uredi, traktori). Klu~en zbor e organizacijata, mo`e da bide kompjuterski sredeno, zakonski i bez nikakva administrativna birokratija. Sigurno deka mnogu brzo }e se bara od organizacijata da ja prezeme na sebe i proda`bata na prinosot i da gi oslobodi proizvoditelite od trudot, tie toa da go pravat. Ne se somnevam deka silata na pove}eto sela e pogolema od onaa na edno selo, a kako {to veli kineskata pogovorka "Patot od 1000 kilometri po~nuva so eden ~ekor".

4.Sogledav deka edna od najgolemite pri~ini e nedostatokot na ekspertsko znaewe. Poznato e deka vo Izrael se imaat vrateno golem broj begalci od cel svet bez kakvo i da e znaewe od oblasta na zemjodelieto, bez nikakva tradicija vo odgleduvawe na zemjodelski proizvodi, no moraa da najdat odgovori na problemite sami. Mnogu brzo dojdoa do zaklu~ok deka zemjodelecot ne mo`e ednovremeno da bide i trgovec, agronom, finansiski ekspert i direktor za kupuvawe vo svojata farma. Sekako deka e mnogu te{ko da se odbere {to, kolku i koga da odgleduva, a toa da mo`e da se prodade. Dokolku se saka uspeh nekoj treba i toa da go raboti, a toa ne e privatniot zemjodelec. Vo Izrael, seto ova go prezema na sebe Ministerstvoto za zemjodelie. Li~no organizirav i realizirav poseta na Izrael na tri ministri za zemjodelie od Makedonija. Imaa mo`nost da se sretnat so izraelskiot minister za zemjodelie i negoviot ekspertski tim, isto taka go posetija i izraelskiot izvozen institut ~ija zada~a e da obezbedi plasman i izvoz od Izrael na site zemjodelski proizvodi. No, ne samo na zemjodelski proizvodi, oprema, nova tehnologija, tuku i na site drugi proizvodi {to se proizveduvaat vo Izrael.

Glavna cel be{e da se ostvari kontakt me|u dvete Ministerstva. Makedonskata strana }e ima mo`nost da dobie pomo{ od izraelska strana, s# ona {to e potrebno za organizacija i aktivirawe na Ministerstvoto za zemjodelie, vo raspredelbata na godi{niot buxet, }e i pomogne da dobie pomo{ od nadvor. Sekoga{ Makedonija naiduva{e na otvorena vrata od izraelska strana, no za `al, dosega ne e realizirana nekoja poseriozna sorabotka na ministersko nivo. Prv, koj gi prodol`i ovie vrski be{e porane{niot minister za trgovija i denes minister za finansii, g. Nikola Gruevski. Ministerot za zemjodelie na Izrael e raspolo`en da isprati izraelski eksperti da mu pomognat na makedonskoto Ministerstvo za zemjodelie so moderna organizacija i prezemawe na izraelskiot sistem na rabota, {to denes se koristi kako primer vo mnogu zemji vo svetot. Sekako deka nema podobra potvrda za ovoj uspe{en i vistinski sistem na rabota, od samiot uspeh, no samo treba da se adaptira na makedonskite uslovi i mentalitet. Li~no poznavaj}i gi ministrite i del od privatnite proizvoditeli, siguren sum deka Makedonija mo`e vo Izrael da ja najde vistinskata formula za razdvi`uvawe na sostojbite vo makedonskoto zemjodelie i razvivawe na moderno stopanstvo.

5. Edna od prioritetnite aktivnosti {to bea prepora~ani od izraelskiot zemjodelski ekspertski tim, koj ve}e ja poseti Makedonija, be{e da se osnova vedna{, edinica za servis, obuka i razvoj na moderno i napredno zemjodelie. Vakva edinica mnogu mu pomogna na izraelskoto zemjodelie da se iska~i na edno od prvite mesta vo svetot, so izvonredni rezultati koi ponekoga{ izgledaat i nevistinito. Izraelcite ja poka`aa nivnata podgotvenost da pomognat i da obu~at agronomi, koi }e gi pravat prvite ~ekori na ovaa edinica kako vo koristewe na oprema, taka i so na~inot na rabota i na teren i vo zadninata (laboratorija).

Vsu{nost, potrebni se samo mali promeni vo organizacijata na Ministerstvoto za zemjodelie. Kaj nas vo Izrael, ministerot e kako general, a negoviot zamenik kako generalen direktor, koj gi prezema site dnevni aktivnosti na ministerot, so {to mu simnuva golem tovar. Potrebni se odgovorni lu|e, koi }e rabotat na ovoj problem i koi }e izrabotat raboten plan so svoi celi i vremenski rokovi.

Jas postojano se pra{uvam sebesi, zo{to ne se primeni izraelskiot uspeh vo Makedonija? Izrael e bez nikakov politi~iki interes vo Makedonija, relativno blisku, ne pove}e od drugite evropskite zemji, mnogu blisku so mentalitetot, klimata vo nekoja smisla e sli~na so Izrael i najbitno e {to Izrael ima golemi simpatii za va{ata mala i ubava zemja i otvorena vrata i podgotvenost za zaedni~ka sorabotka. Nie, Izraelcite, postojano velime deka ne sme popametni od drugite, samo imame mnogu pove}e iskustvo i pove}e znaewe. Izraelcite im gi nudat na Makedoncite svoite iskustvata i znaewata, normalno so eden komercijalen aspekt. Prviot ~ekor e napraven i ova e prva godina 15-tina lu|e od Makedonija da prestojuvaat vo Izrael i }e posetuvaat razli~ni kursevi za obuka, i toa ne samo vo oblasta na zemjodelieto. Nie sme podgotveni toa da go storime i za makedonskite lekari, za dr`avnite organi, a s# so cel zacvrstuvawe na vrskite so Makedonija. Ova e prv napis vo serijata napisi za izraelskiot pogled na zemjodelieto vo Makedonija.