"LIBERALNATA PARTIJA SEDI SAMO NA SVOJATA STOLICA"

GU[TEROV: Vo biznisot na me|unaroden plan sum uspeal, me|utoa eve sega nekoi politi~ki oponenti se obiduvaat da doka`at deka sum neuspe{en i deka sum propadnal. Vo biznisot sum od po~etokot na mojata kariera, ve}e 27 godini, zna~i ne sum slu~aen ~ovek. Uspehot e posledica na ne{tata, zna~i mojot razvoj se odvival fazno i uspe{no. Toa {to sum go postignal, jas sum zadovolen, veruvam deka }e imam energija u{te da postignam vo biznisot, samo sega na posuptifisticiran na~in. [to se odnesuva do politikata, kolku }e bidam uspe{en vremeto }e poka`e. Pred nas se slednite lokalni izbori, pa potoa }e vidime dali }e imame predvremeni ili redovni parlamentarni izbori i toa na nekoj na~in }e bide indikator, dali jas li~no i partijata sme uspeale.

GU[TEROV: Ako tie se zadovolni i se protiv toa {to jas go zboruvam, toa }e bide izbor na gra|anite na RM. Od ona {to jas go gledam, od ona {to n# opkru`uva i od ona {to sekojdnevno go slu{am od prijatelite i podale~nite rodnini, donesen e zaklu~ok jas toa da go ka`am i na Kongresot. Mislam deka se sozreani uslovite, lu|eto otkako ja probaa crnata i belata opcija, mo`at da ja otfrlat taa crno - bela varijanta, i da prifatat opcija na sposobini lu|e, na koi{to dr`avnite interesi, stabilnosta na dr`avata i interesite na gra|anite im se na prv plan. Niv im ostanuva da odlu~at dali izborot }e go napravat na ovoj ili drug na~in.

MS: Spored Vas, dvete opcii ne se vo sostojba da dadat odgovor na pra{aweto: Koja e cenata {to treba da ja platime za da uspeeme? Dali Vie go znaete odgovorot?

GU[TEROV: Odgovorot e da se demolira partiskiot sistem, da se izgradi nov sistem na vrednosti, kade {to vo fokusot }e bidat interesite na dr`avata i na makedonskiot narod, nejzinata stabilnost, bezbednosta na dr`avata itn. Toa e toj nov sistem, se bara visoka profesionalnost, nadpartiski interesi i pred s# ~esni lu|e so visok moral.

MS: So va{ite izjavi deka }e vlezete vo vlasta, ako vi se dadat rakovodni pozicii i vo SDSM, ako si zamine g. Crvenkovski, gra|anite dobivaat vpe~atok deka LP sedi na dve stolici. Va{iot komentar?

GU[TEROV: Liberalnata partija sedi samo na svojata stolica. Ja dr`i samo svojata pozicija. Nie ne razgovarame za nikakvo koalicirawe. Dokolku potencijalno se sozdadat uslovi za koalicirawe, jas rekov deka Liberalnata partija mo`e da razgovara, mo`e da vleze vo Vladata, ne za dekor, tuku isklu~ivo ako dobie klu~ni mesta vo Vladata, od kade {to }e odlu~uvame za vitalnite ekonomsko-politi~ki tekovi na Makedonija. Isklu~ivo pod tie uslovi. Jas ne podrazbiram smena na gospodinot Crvenkovski, SDSM e opredelena za politikata {to dosega ja vodi i za liderstvoto {to go ima. Ne pretendiram nitu jas, nitu LP da se me{a vo nivnite vnatre{ni raboti. Me|utoa, od na{ata pozicija mo`e da se vleze vo razgovori so SDSM, da se razgledaat i diskutiraat odredeni problemi, koi{to se od vitalno zna~ewe za razvojot na Makedonija, samo ako SDSM po~ne procesi na demokratizacija, vnatre vo sebe. A, toa koj }e bide lider, toa e pravo na SDSM i na nivnite partiski opredeleni lu|e.

GU[TEROV: Nekade okolu 12.000 ~lenovi, so tendencija na natamo{en porast. Mene postojano me sretnuvaat lu|e na ulica, baraat da im se dadat pristapnici, pra{uvaat kade mo`e da se za~lenat. Imaj}i go predvid faktot deka op{tinskite organizacii ne se formirani na celata teritorija na RM, iako glavniot del e zavr{en, nie imame eden postkongresen period, kade {to }e treba intenzivno da patuvame, po mesta nadvor od Skopje, i }e formirame op{tinski odbori. Veruvam deka toa ~lenstvo i ponatamu }e raste. Me|utoa, na{ata pozicija ne e LP da izgradi sistem na masovna partija, kako {to pretendiraat nekoi drugi partii, koi{to smetam deka se partii dadeni od Boga, za da rabotat za dobroto na Makedonija. Za mene, mnogu e va`no vo Partijata da vlezat ~esni lu|e, so visoki moralni kvaliteti, so kapacitet i znaewe, koi }e mo`at da se fatat vo kostec so site problemi, koi{to gi imame vo RM i koi pre~at vo nejziniot ponatamo{en razvoj. Mnogu va`no }e bide takvite lu|e da i pristapat na Partijata, da go najdat vistinskiot pat i na~in kako na obi~niot ~ovek da mu go dolovat toa {to LP saka da go napravi za Makedonija. Jas trgnuvam od sebe li~no, vo politikata vlegov sega, od pozicii da & se pomogne na RM i na makedonskiot narod i vo taa funkcija go stavam mojot kapacitet i profesionalnost, koi{to sum gi steknal vo periodot od 25 godini. Ne trgnuvam od pozicii na nekakvi ekonomski interesi, toa e isklu~eno kaj mene, dokolku narodot ja prifati taa opcija, nie }e ponudime programa i vizija za izlez na Makedonija od ovaa kriza. No, dali }e n# prifaat, toa zavisi od niv i so toa }e si ja opravdaat opcijata, koja najmnogu im odgovara.

GU[TEROV: Jas postojano go zboruvam toa deka LP ima lu|e so kapacitet, znaewe, eminenten karakter, koi{to mo`at da ponudat izlez na Makedonija od ovaa kriza. Liberalnata akademija be{e formirana na 12 april, a }e ima i programa. Taa ne e organ na Partijata, vo nea }e mo`at da u~estvuvaat lu|e od site profili od koja bilo politi~ka partija, od celata teritorija na RM. Vo nea }e mo`e da vleze sekoj koj }e mo`e da dade pridones, da se re{at `e{kite problemi, koi gi ima mnogu.

MS: Najavivte predvremeni lokalni izbori i voveduvawe na proporcionalniot model, spored koj Makedonija bi bila edna izborna edinica. Spored Vas, koi se prednostite na ovoj model?

GU[TEROV: Prednostite na ovoj model se prvo {to }e dade pravilno politi~ko otslikuvawe na silata na site politi~ki subjekti vo RM. Toa e osnovno, treba da se izgradi pozicija koj treba da bide toj minimalen cenzus, dali treba da bide tri ili pet nasto osvoeni glasovi od glasa~koto telo vo RM, kako bi mo`ele takvite politi~ki partii da vlezat vo Parlamentot. Za mene, mnogu va`no za izgradenata pozicija na LP, e vode~kiot sistem da dade mo`nost, vo Parlamentot da vlezat partii koi }e bidat va`en korektiven faktor za politi~kiot `ivot i za stopanskiot razvoj.

MS: Zo{to g. Tupurkovski, spored Vas, ne e li~nosta koja mo`e da pregovara za stabilizacija i asocijacija vo EU?

GU[TEROV: Treba da napravite analiza za s# {to toj prvo vetil pred makedonskiot narod i {to od toa ostvaril i }e dojdete do zaklu~ok deka toj ne e nekompetenten da dobie takva visoka pozicija vo Vladata na RM, potpretsedatel na Vladata i da bide lider na delegacijata vo edni takvi suptilni i va`ni pregovori vo EU.

MS: Dali Makedonija go izbra vistinskiot pat za sproveduvawe na reformite.

GU[TEROV: Instaliraweto na partiskiot `ivot e vlezen vo site segmenti na `ivotot na Makedonija. Na takov na~in ne mo`e da bide izbran pravilniot ekonomski pat, s# dodeka ne se nadmine takvata sostojba, ne mo`e da se gleda idninata vo razvojot. Stopanskiot razvoj mora da bide nad partiski, mora vo rakovodnite strukturi, bez razlika od koja bilo partija, koja }e dojde na vlast, da dojdat profesionalci, koi }e znaat da gi izvr{uvaat zada~ite za koi se zadol`eni i {to e najva`no na tie vitalni mesta mora da bidat lu|e so visok izgraden moral, koi pred s# }e gi gledaat interesite na makedonskiot narod.

GU[TEROV: Jas li~no zboruvav na konferencija za pe~at, kako LP }e se bori i dadovme konkreten predlog, a sega }e dademe i pismen predlog- zakon za deportacija na ilegalna imigracija, koja e mnogu te`ok proces vo RM i koj{to se provlekuva od 20-tiot, a sega i vo 21-ot vek. Toj zakon za ilegalna imigracija, dokolku site politi~ki subjekti i mislat dobro na Makedonija, }e treba da go izglasaat i usvojat vo Parlamentot. Posebno imaj}i gi predvid mnogute slu~ai na ilegalni imigranti so te{ki kriminalni dosieja. Toa e eden sovremen zakon i vo ni{to nema da gi diskriminira gra|anite na RM. Nikoj nema da mu dade nikakva zabele{ka, nitu SAD, nitu EU. Isti takvi zakoni za deportacija se na sila vo tie dr`avi. [vercot i kriminalot se takva pojava koja se sozdade blagodarenie na lu|e od site e{aloni na vlasta, lu|e bez moral i odgovornost za interesite i stabilnosta na dr`avata. Zna~i, potrebeno e instalirawe na neglomazen praven sistem. Nie }e se borime i za donesuvawe na zakon, da se instalira institucija nezavisen republi~ki obvinitel, koj kako nezavisna li~nost }e vodi smetka tokmu za negativnite tekovi, za korupcijata i kriminalot.

GU[TEROV: Nie prvo re{ivme da otpo~neme razgovori za potpi{uvawe na takva Konvencija so Albanija, imaj}i gi vo predvid interesite na Makedoncite od albansko etni~ko poteklo vo Makedonija i interesite na Makedoncite vo Albanija, koi se zgazani, duri i ne se priznava deka takvo ne{to postoi vo R. Albanija. Na{iot parlamentarec, g. Andov be{e vo Strazburg, pred s# da razgovara so eminentni li~nosti od evropskiot Parlament i drugite evropski politi~ki strukturi. Site signali ottamu, se deka tie pozitivno gledaat na takvata inicijativa i }e ja poddr`at. Veruvam deka site politiki subjekti vo RM }e bidat na ista visina i deka dvete politi~ki partii na Makedoncite od albansko etni~ko poteklo, DPA i PDP, }e dadat svoj pridones za {to pobrzo potpi{uvawe na takvata konvencija me|u dvete dr`avi. Toa }e zna~i i prodol`uvawe na takvite razgovori za potpi{uvawe takvi konvencii za malcinstva i so Grcija, Bugarija i SRJ.

GU[TEROV: Sekoja partija se bori za osvojuvawe na glasa~koto telo. Nie ne se pojavuvame, za da n# gledaat na televizija, da bideme dobar dekor vo tie politi~ki emisii na site tv-stanici. Se pojavuvame so konkretni predlozi. Se pojavivme so konkreten predlog: Konvencija za malcinstva; Zakon za deportacija na ilegalna imigracija; Predlog za izmena i dopolnuvawe na Zakonot za proporcionalen model; Predlog za obe{tetuvawe na lu|eto od propadnatite piramidalni {tedilnici; Predlog za privatizacijata na Elektrosistemot na Makedonija i Telekomot, kako i za nivniot ponatamo{niot razvoj, kako da bidat iskoristeni sredstvata i obe{tetuvawe na onoj obespraven del od naselenieto, koj{to u~estvuval vo sozdavaweto na nacionalnoto bogatstvo vo ovie 50 godini, a so taa privatizacijata napravena od SDM i od koalicijata za promeni ostanaa bez ni{to vo svoite race. Zna~i, nie za eden kratok period, dadovme pet konkretni predlozi, vratete se nazad i poglednete koja partija dala konkreten predlog za re{avawe na problemite. Toa e LP i nie i vo idnina }e odime so konkretni predlozi.

Veruvam deka Liberalnata partija }e izgradi takva pozicija i do lokalnite izbori i slednite parlamentarni, }e bide toj va`en korektiven faktor vo kreiraweto na politikata.