KONSENZUS

Kako i na celata makedonska javnost, taka i na pretsedatelot najverojatno mu dojde preku nos bidej}i, koj kako }e dojde od Evropa, obvrzno se interesira za pravata na albanskoto malcinstvo. Kako vo dr`avava da ne postojat drugi malcinstva? Pove}epati so dokumenti i oficijalni statistiki e poka`ano i doka`uvano kolku mnogu Makedonija ~ini za ~ovekovite prava i pred s# za pravata na malcinstvoto. I pokraj toa, dojdencite, me|u koi i mnogu tretoklasni ~inovici na razni briseli i strazburzi, vedna{, ako ne i prvo tamu, se interesiraat pred s# za Albancite, za nivnoto prisustvo vo strukturite na dr`avniot aparat, za obrazovanieto itn. Na na{ava dr`ava, taka naj~esto n# oslovuvaat - va{ata dr`ava, mo`e da & pri~inuva ~est {to imame {to da poka`eme. Naj~esto g. Van der [tul, pa g. Ren i sega g-|ata Benito Perero - Valdner, pretsedatelka na OBSE i ministerka za nadvore{ni raboti na Avstrija, postojano go eksploatiraat problemot na visokoto obrazovanie na Albancite.

Za prvpat po predlogot na porane{niot pretsedatelot Gligorov, sega javno i direktno na g-|ata Valdner, na{iot minister za nadvore{ni raboti Sa{o Dimitrov & go postavi pra{aweto za potrebata OBSE oficijalno da se zazeme za izrabotka na studija za sostojbite so malcinstvata vo celiot region. I taa i site od Evropa ne se tolku nemu{ti, pa da ne znaat kakva e sostojbata so malcinskite prava kaj site sosedi. Makedonci, spored bugarskiot Ustav ne postojat vo Bugarija, a denovive duri i politi~kata partija OMO "Ilinden" - PIRIN be{e izbri{ana od spisokot na politi~kite organizacii. Vo Grcija, isto taka, postoele samo slavofoni, a Makedoncite koi bea zbri{ani po Gra|anskata vojna, koi tamu imaat imoti-ku}i, zemja, grobovi na svoite predci, ne postojat. Vo Srbija ima pove}e Makedonci, otkolku {to broi `iteli Skopje, no nitu u~ili{a za decata, nitu politi~ki organizacii, vesnici itn. Da ne dol`ime, u~enata gospo|a Valdner re~e deka toa }e go prenese vo OBSE, no da se ima predvid deka toa mora da se re{i so KONSENZUS.

Sekoga{ koga treba da se re{i vitalno pra{awe na eden narod, mal po brojnost, se potegnuva konsenzusot. Taka be{e i koga treba{e da se prifati misleweto na eminentniot sudija BADINTER. So konsenzus gospodata od Sovetot za bezbednost odlu~ija i za priemot na Republika Makedonija vo Organizacijata na Obedinetite nacii, se razbira so predznakot biv{a ili BJRM. I s# dodeka Grcija go istaknuva svoeto veto za {to bilo vo vrska so R. Makedonija, onie od Evropa, koi otsekoga{ & kroele kapa na Makedonija, se povikuvaat na konsenzusot.

Mnogu e lo{o vo `ivotot da si mal, pa u{te i siroma{en. A nie - Makedonija sme i ednoto i drugoto, a zaradi sopstvenoto ego na balkanskite portparoli, }e bideme i nedovetni.