PODMOLNI UBISTVA NA PREDANITE BORCI

Sandanski, za da se zgolemi materijalnata strana t.e. oru`je na Organizacijata, prezel soodvetni kidnapirawa na vidni li~nosti, a potoa so otkup trbalo da se oslobodat. Vo edna akcija, vo racete na Janevite komiti, padnala amerikanskata misionerka Mis Ston. Za nejzino osloboduvawe tie trebalo da dobijat 14.000 liri. Toa se slu~ilo vo avgust 1901 godina. Akcijata ne donela pozitivni rezultati. Poradi niza okolnosti Mis Ston bila oslobodena vo po~etokot na 1902. Po izvesen vremenski period parite bile isprateni so cel da se pomogne borbata na narodot za osloboduvwe na Makedonija i makedonskiot narod.

Jane Sandanski kon revolucionernata borba imal isti pogledi kako i Goce Del~ev. Po donesenata odluka na Solunskiot kongres 14-17 januari 1903 godina za krevawe na seop{to vostanie, toj pristapuva kon stavovite deka vo toj moment vostanie ne e mo`no da se digne, bidej}i s# u{te narodot ne bil podgotven, nemal oru`je i ne bil dovolno naso~en kon celite pri vodeweto na borbite.

No}ta me|u 9-10 fevruari 1903 godina, vo Karakoj na trome|ata me|u Nevrokopsko, Sersko i Demirhisarsko pristignale vojvodite so svoite ~eti: Dedo Ilija Kr~ovalijata so demirhisarskata, Jane Sandanski so melni~kata, Georgi Radev so serskata, Ivan Daskalov (Koparan-~au{), Atanas Te{ovalijata so nevrokopskata, Dimitar Gu{terov so dramskata i Hristo Kuslev so porojskata ~eta. Me|u pristignatite da gi spomneme \or|i Ba`darev, Taskata Serski, Pejo Javorov, Goce Del~ev i drugi.

Narednoto utro, na 11 fevruari, se odr`al zatvoren sostanok. Pokraj Del~ev na nego u~estvuvale i Sandanski, Gu{tanov i Javorov. Sostanokot se odr`al so cel da se proanalizira situacijata vo koja se nao|ala MRO, mo`nosta i podgotvenosta za seop{to vostanie na makedonskiot narod. Sandanski bil nezadovolen od Gocevata aktivnost protiv vostanieto i nekolkugodi{noto neispra}awe na oru`je vo Serskiot okrug. "Mnogu ste podranile vostanie da pravite!", so ironija mu rekol Jane na Goceta. Na ova Del~ev ostanal bez zborovi, no mu odgovoril: "[to da pravi{, izlegoa mnogu begalci od Petri~ko i drugi mesta, i vrhovistite }e gi upotrebat pak da se vodi borba so niv, a od druga strana i drugarite barale vostanie... Zatoa trebalo barem da se prezeme teroristi~ka akcija". Jane bil protiv sekakvo vostanie, duri i protiv prezemawe teroristi~ki akcii koi mo`ele da dovedat do zgolemeni aktivnosti na osmanliskite vlasti, izrazena preku teror na naselenieto. Sepak, na krajot, Jane gi prifatil Gocevite predlozi za prezemawe na diverzantski akcii. Del~ev trebalo da se anga`ira toa da se slu~i po mo`nost {to poskoro. Od toa }e se videle efektite, pridobivkite i posledicite od noviot na~in na vodewe borba.

Sandanski, vo po~etokot na Mladoturskata revolucija se stavi na stranata na turskite reformatori. No, podocna poleka se distancira od niv.

Sandanski ostavi tragi vo borbata na makedonskiot narod. Zatoa carskiot bugarski vrv ne mo`e{e da se pomiri so toj podatok, pa zatoa na nekolkupati se obide da go ubie. Prviot obid se slu~i na den pred kongresot na Narodnata federativna partija, na 24 septemvri 1908 godina, vo poznatata solunska kafeana "B{nak-han". ^etiri vooru`eni lica strelaat vo liceto {to ~ita vesnik - Sandanski. Sandanski be{e pogoden vo desnata ple{ka i vo vratot po {to padna na zemja. Negovoto lekuvawe bilo izvr{eno vo itlijanskata bolnica. Vtoriot obid se slu~il na 14 januari 1909 godina, kaj solunskata Otomanska banka, koga od zadgrb ~etiri lica strelaa vo Sandanski. Kur{umot {to go pogodil teloto minal niz levata ple{ka i mi{ka, no ne doprel do srceto.

Atentatorite tretiot pat ne gre{ile. Na 22 april 1915 godina, koga Jane Sandanski patuval od Melnik za Nevrokop na Pirin Planina, bil ubien.

Ottoga{, pa do denes pominale 85 godini vo koi makedonskiot narod go pameti i spomnuva Jane Sandanski, kako golem borec za osloboduvawe i samostojnost na Makedonija.