PAZARNO OBRAZOVANIE

Za da se sogleda kolku makedonskiot visokoobrazoven sistem e zastaren i neefikasen, treba samo da se sporedi so nekoj od optimiziranite i kvalitetni visokoobrazovni sistemi na zapadnite zemji, vo prv red so anglosaksonskiot sistem. U{te koga po~neme od samata filozofija na sistemite o~igledni se fundamentalni razliki. Filozofijata na makedonskiot sistem, poednostaveno ka`ano, e “zapi{ete se deca kolku {to mo`ete pove}e, taka za dve-tri godini }e mo`eme da gi odbereme najdobrite, a za pet-{est tie mo`ebi i }e zemat diploma”. Anglosaksonskio sistem od druga strana veli “sekoj, koj bil dovolno umen da se zapi{e na fakultet, e dovolno umen i da go zavr{i vo predvidenoto vreme”. Najte{kiot ispit na fakultetite vo ovoj sistem e priemniot ispit. Ako studentot ne napreduva po predvidenata programa toga{ gre{kata prvo se bara vo profesorot i na~inot na predavawe, a duri potoa vo studentot.

Povtoruvawe na godina, koe kaj nas se zema kako ne{to normalno voop{to ne postoi kako poim vo anglosaksonskiot sistem. Profesorite vo ovoj sistem se trudat na site mo`ni na~ini da im go “prevedat” materijalot na jazik dostapen na site studenti, pritoa ne sramej}i se edno ne{to da objasnat i po desetpati s# dodeka i na posledniot student vo klasot ne mu stane jasno. Za razlika od niv makedonskite studenti u~at sami po bibliotekite zo{to ve}e posle prviot semestar doznavaat deka nema mnogu da nau~at na predavawata, a profesorot i onaka nikoga{ go nema vo kabinetot. Edna od motivaciite na profesorite na anglosaksonskiot sistem nivnite studenti da se kolku {to mo`e pozadovolni od niv e i semestralniot reizbor na profesori kade {to studentite gi rangiraat profesorite spored kvalitetot na predavawata, predlo`enite u~ebnici, vlo`eniot trud itn. Ne e retkost profesori, koi nekolku semestri po red dobivaat konstantno niski rangirawa od studentite da bidat otpu{teni po kratka postapka.

Odrazot na ovie dve filozofii se gleda u{te pri upisot na novi studenti. Vo Makedonija sekoj fakultet prima kolku {to mo`e pove}e bruco{i (se razbira, otkako prvo so te{ki maki }e gi izgrebe maksimalnite kvoti od Ministerstvoto za obrazovanie) za posle ~etiri do pet (ili poverojatno {est do deset) godini okolu deset procenti od bruco{ite da se zdobijat so diplomi. Pri~inata za ova e mnogu ednostavna: fakulteti dobivaat pari od Ministerstvoto “po glava” na zapi{an student, plus parite od participacija. Od druga strana na Makedonija ne & trebaat 400 ma{inski in`eneri, a u{te pomalku pak 50 istori~ari na umetnosta, godi{no. Taka vo narednite godini se primenuvaat sekakvi na~ini so cel na kraj da ostanat samo najupornite, najsnaodlivite i onie koi nemaat drugi alternativi. Vo anglosaksonskiot sistem na obrazovanie, ako studentot ve}e e primen na fakultetot, toga{ odgovornosta za zavr{uvawe na negovoto obrazovanie vo golema merka pa|a vrz samata obrazovna institucija. Masovni pa|awa na ispiti se nepoznati, a ne se retki i slu~ai kade so statutot na fakultetot e propi{ano, ako na ispitot padnat pove}e od 20 procenti od studentite toga{ ispitot se proglasuva za neva`e~ki, a profesorot naj~esto se smenuva. Ova doa|a od konceptot deka ako komisijata za priem na studenti ocenila deka studentite se dovolno kvalifikuvani za da se zapi{at na toj fakultet, toga{ edno masovno pa|awe na ispit e vina na profesorot, koj ne znael kako da im go dobli`i materijalot na studentite. Studentite se filtriraat pri upisot, a ne za vreme na {koluvaweto.

Ponatamu, vo samoto {koluvawe studentite vo anglosaksonskite sistemi dobivaat mnogu pove}e prakti~no znaewe, otkolku vo makedonskite fakulteti. “Polagawe” na ispit vo makedonska smisla skoro i da ne postoi, tuku ispitot e podelen na pove}e delovi (kako seminarski raboti, prakti~ni proekti, doma{ni zada~i) od koi sekoj nosi odreden procent od ispitot i koi se izrabotuvaat vo tekot na celiot semestar. Zavr{niot ispit na krajot na semestarot obi~no nosi od 20 do 40 procenti od celata ocena koja se presmetuva kako zbir na site zada~i od celiot semestar. Na toj na~in te`inata na ispitot se rasporeduva ramnomerno vo tekot na celiot semestar. Za `al, kolokviumite vo makedonskiot sistem ne uspevaat da go obezbedat ova.

Ustni ispiti prakti~no ne postojat vo anglosaksonskiot sistem, osven za nekoi specijalizirani oblasti kako na primer retorika, isto kako i podelba na ispitite na “teoriski” i “prakti~en” del koja e sme{na od prakti~na gledna to~ka, bidej}i takva podelba, osven vo teoretsko-akademskite krugovi, ne postoi vo realniot `ivot. So isfrlawe na ustnite ispiti se izbegnuvaat nebroenite mo`nosti za manipulacija i neobjektivnost kako od strana na profesorite, taka od strana na studentite. Ustnite ispiti se izvor na golem stres za studentite, bidej}i ne sekoj mo`e da zboruva pred publika, taka {to so nivnoto isfrlawe se namaluva celokupniot stres na koj se podlo`eni studentite za vreme na studiite. Nekoi zapadni fakulteti tolku insistiraat na objektivnosta na ocenuvaweto {to site ispiti gi sproveduvaat na kompjuter, po sistemot na pra{awa so pove}ekraten izbor, kade {to studentot go dobiva rezultatot i ocenkata vedna{ po zavr{uvaweto na ispitot bez nikakvi me{awa na ~ove~kiot faktor.

Strukturata na procesot na obrazovanie e mnogu razli~na vo dvata sistema. Dodeka vo makedonskiot sistem skoro site ispiti se zadol`itelni so nekolku izborni vo posledniot semestar, vo anglosaksonskiot sistem i polovina od site ispiti mo`at da bidat izborni. Onie ispiti pak, koi se zadol`itelni, mnogu ~esto mo`at da se izberat od edna pomala grupa na srodni ispiti. Na primer, ako studentot mora da zeme eden ispit filozofija, toj mo`e da ima izbor pome|u “Uvod vo filozofijata”, “Kontinentalna filozofija”, “Filozofija na religijata” i sli~no. Na studentot ne mu se “nakalemuva” {to treba da u~i, tuku mu se dava edna nasoka vo sklop na koja toj si gi bira specijalnostite. Pove}esemestralni predmeti se nepoznati; site predmeti se ednosemestralni i treba da se polo`at vo semestarot vo koj se slu{aat. Nema ostavawe nepolo`eni ispiti za naredniot semestar osven vo mnogu retki slu~ai vo koi se dava “nekompletna” ocena, koja treba da se kompletira do sredinata na drugiot semestar. Sekoj ispit nosi “krediti”, koi vo zavisnost od te`inata na ispitot mo`at da bidat od 1 do 6. Taka na primer, eden ispit kako “Geografija na Evropa” nosi 3 kredita, dodeka ispit kako “Vi{a Matematika 1” mo`e da nosi od 4 do 6 kredita. Za da diplomira na fakultetot, studentot treba da ima kompletirano okolu 120 kredita ({to se okolu 40 ednosemestralni ispiti so normalna te`ina), od koi okolu 40 kredita (edna tretina) treba da bidat od nasokata na specijalizirawe. Pove}eto drugi ispiti se ostaveni na sloboden izbor na studentot od baza na okolu 200 ispiti.

Okolu postoeweto na u~ebnici za makedonskoto visoko obrazovanie se vodea, a i s# u{te se vodat mnogu debati. Problemi se javuvaat u{te od selekcijata na materijalite, preku nivnoto odobruvawe, pa s# do pe~ateweto. Vo anglosaksonskiot sistem ovoj problem e re{en so toa {to voop{to ne postojat “oficijalni” u~ebnici. Sekoj profesor, vo soglasnost so predmetot {to go predava i negovite li~ni iskustva izbira nekolku knigi od spektarot na nau~na literatura {to postoi za soodvetniot predmet i gi poso~uva kako “primarni”. Vo poleto na egzaktnite nauki obi~no se koristi eden u~ebnik, no pak ne nekoj specijalno napi{an kako u~ebnik, tuku nau~en trud koj op{irno ja razrabotuva materijata na ispitot, pri {to profesorot gi poso~uva delovite koi ne se relevantni za dadeniot ispit. Na ovoj na~in studentot koristi stru~na literatura od prva raka i go asimilira tehni~kiot re~nik na svojata struka. Vo Makedonija problem mo`e da pretstavuva koli~inata na nau~na literatura prisutna na pazarot, no ovoj problem mo`e da se re{i so stimulirawe na doma{ni avtori i intenzivirawe na preveduva~kata dejnost.

I na kraj se postavuva pra{aweto, kako i pokraj neadekvatniot i zastaren visokoobrazoven sistem makedonskite stru~ni kadri se me|u najkompetentnite i najcenetite vo svetot? Toa se dol`i na neverojatnata upornost i snaodlivost {to eden makedonski student mora da ja ima za da uspee, i pokraj preobemniot i vo golem del neupotrebliv materijal za studii i srednovekovnite metodi na ispituvawe, da najde dovolno vreme za zdobivawe so prakti~ni znewa i iskustva, koi se baraat vo realniot `ivot, pa i da stane eden od najdobrite vo svojata oblast. Zasega ova bara hroni~na nenaspanost, gubewe sesii, pa i godini, totalno nepostoewe na slobodno vreme, ~ir na `eludnikot poradi neredovno hranewe i dobivawe na skoro sekoe prakti~no upotreblivo znaewe nadvor od fakultetite. Do koga }e gi prinuduvame makedonskite studenti da se usovr{uvaat so vakvi gerilski metodi poradi eden visokoobrazoven sistem, so odamna izminat rok na traewe?

diplomiran novinar/diplomiran politikolog