M-r \or|i Naumov, pretsedatel na Republi~kata komisija za odnosi so verskite zaednici

ZAKON ZA ODNOSITE ME\U VERSKITE ZAEDNICI E NEOPHODEN

Razgovarala: Marina STAMENKOVA

Postoi ne kaj albanskata populacija, ne kaj turskata populacija tuku pove}e kaj voda~ite na odredeni politi~ki partii i kaj voda~ite na verskite zaednici, propovednici na islamot kako {to e Rexepi, koi{to smetaat deka ovaa zemja mora da bide pola makedonska, pola islamska, no tie mora da sfatat edno: deka apostol Pavle, koj go ispratil Isus Hristos so brod vo Makedonija i do{ol do egejskiot breg otpatuval vo Pela kade e formirana prvata crkovna op{tina toga{ toj go pokrstil makedonskiot narod i go odbele`al ova par~e zemja i ova podnebje kako hristijansko i pravoslavno

Vo posledniov period Republi~kata komisijaza odnosi soverskite zaednici go nametna pra{aweto za donesuvawe na zakon za veroispoved ili zakon za Makedonskata pravoslavna crkva i drugite verski zaednici, za {to vo javnosta ima{e burni reagirawa od strana na Islamskata verska zaednica.

Za kakov zakon se raboti, kako i za drugite aktivnosti na Republi~kata komisija za odnosi so verskite zaednici porazgovaravme so nejziniot pretsedatel m-r \or|i Naumov.

Koja e ulogata na Republi~kata komisija za odnosi so verskite zaednici i so koi problemi se sre}ava vo momentot istata?

NAUMOV: Vo tekot na rabotata, Komisijata sorabotuva so site konfesionalni zaednici, so za~esteni kontakti i me|usebno informirawe po pra{awa i problemi od zaedni~ki interes. Sorabotkata se odviva i so drugite organi i organizacii koi dopiraat do ovaa oblast. Komisijata, tekovno gi sledi verskite aktivnosti, a za onie koi izleguvaat nadvor od ramkite utvrdeni so Ustavot i zakonite prezema merki za nivno spre~uvawe.

Eve, ve}e sedum-osum meseci kako sum na ovaa funkcija i vedna{ po moeto doa|awe se anga`irav da vidam, koi se najaktuelnite problemi i pra{awa na Makedonskata pravoslavna crkva i drugite verski zaednici i religiozni grupi koi postojat vo Makedonija. Spored evidencijata na Komisijata za odnosi so verskite zaednici, registrirani s# pokraj Makedonskata pravoslavna crkva, Islamskata verska zaednica, Katoli~kata crkva i u{te petnaeset drugi verski zaednici i religiozni grupi, koi egzistiraat na podra~jeto na Republika Makedonija.

Vo Ustavot na Republika Makedonija e ka`ano deka veroispovesta e slobodna, odnosno gra|anite na Republika Makedonija mo`at slobodno da se opredelat za koja veroispovest sakaat i istata slobodno da ja izrazuvaat vo verskite objekti kade {to toa i so zakon e propi{ano.

Komisijata vo posledniov period najavuva donesuvawe na nov zakon za verskite zaednici, za {to vsu{nost se raboti?

NAUMOV: Vo 1997 godina e donesen eden Zakon za verski zaednici me|utoa vo period od tri godini golem broj od odredbite od toj Zakon se staveni pred Ustavniot sud na RM kako neustavni i so toa se nametna potrebata za nosewe na nov zakon za verskite zaednici. Za taa cel, nie nabavivme komparativni mo`ni re{enija od sosednite balkanski i drugite evropski dr`avi za da mo`eme da pristapime kon izgotvuvawe na nov zakon i da go re{ime problemot so dejstvuvawe i rabotata na MPC i drugite verski zaednici. Dosega pribavivme zakon od Bugarija, Slovenija, Romanija sega barame od Germanija, Italija itn., koi se vo faza na razgleduvawe. Formirana e Komisija koja }e pristapi i }e raboti na izgotvuvawe na eden zakon ili dva zakona, od koi edniot }e se vika Zakon za Makedonskata pravoslavna crkva i vtoriot Op{t zakon za verata i veroispovesta vo R. Makedonija.

[to }e pretstavuva donesuvaweto na zakonot za MPC?

NAUMOV: Velam deka MPC ima status na nacionalna crkva, bidej}i taa e pripadnik na makedonskiot narod, koj{to e konstitutiven del na dr`avata, bidej}i 66 nasto od naselenieto vo Makedonija se pravoslavni hristijani, Makedonci, a MPC e avtokefalna i samostojna so sedi{te vo Skopje na rang na Arhiepiskopija so sedum eparhii vo dr`avata i tri eparhii nadvir od dr`avata, a toa se Amerika - Kanada, Avstralija - Nov Zeland i Evropa. I samata MPC dostavi Zakon do Vladata so koj bara nejzinoto pra{awe da se re{i na poseben na~in so poseben zakon i toa ne zna~i deka so toj Zakon drugite verski zaednici }e se stavat vo neramnopravna polo`ba. Donesuvaweto na takov zakon }e bide su{tinski za organizacijata na MPC i toa e poteba, ako se zeme predvid istoriskoto zna~ewe i ulogata na MPC niz vekovite kako i voop{to hristijanskata crkva i nejzinoto zna~ewe niz vekovite, dve iljadi godini nanazad od ra|aweto na Isus Hristos mo`eme da ka`eme deka taa i zaslu`uva takvo vnimanie. Nie, kako bibliska zemja sme minale niz mnogu te{ki periodi kako {to e periodot od petstotini godini vladeewe na islamot koga Makedoncite nemale dr`ava, potoa asimilatorskite streme`i na bugarskata, gr~kata, srpskata crkva, no blagodarenie na taa Makedonska pravoslavna crkva nie sme opstanale kako Makedonci, kako narod. Vo taa smisla, crkvata e del od onie {to ovozmo`ile denes da bideme toa {to sme, narod so svoj jazik, dr`ava, teritorija i so site obele`ja na eden narod. No, da bide ironijata pogolema, crkvata kako spasitelka na makedonskiot narod vo 1944 godina e stavena na tapet. Toga{, zaradi politi~kiot sistem, toa be{e periodot na socijalizmot, komunizmot i narodot be{e vo eden delirium, opium zatoa {to mislevme deka iznajdovme edno najsovremeno sovr{eno op{testvo i crkvata ja anatemisavme kako ideen protivnik na dr`avata. Vo toj period, crkvite bea pretvorani vo magacini, {tali, sve{tenicite zatvorani, crkovnite imoti odzemani, a gra|anite ne mo`ea da se kr{tevaat, ne mo`ea da pravat svadbi, pogrebnite ceremonii isto taka ne se vr{ea spored hristijanskite kanoni. I drugite verski rituali i obi~ai ne se vr{ea kako {to treba na primer frlaweto na krstot od mostovite, se frlaa vo kazani itn., vo toj period mnogumina od sve{tenicite bea po zatvorite, me|u koi i ~etvrtiot arhiepiskop sega ve}e pokojniot g.g.Mihail, koj le`e{e pove}e od pet godini. So doa|aweto na pluralizmot ovaa dr`ava so Ustavot i so svoite postapuvawa & go dade vistinskoto mesto na Makedonskata pravoslavna crkva i zatoa moe mislewe e deka nezavisno od toa {to imame reakcii od Islamskata verska zaednica treba da se prifati baraweto na Makedonskata pravoslavna crkva ovoj zakon da bide poseben s# so cel da gi regulira pra{awata na MPC, eparhiite koi postojat tuka vo dr`avata i nadvor od dr`avata.

Kako gi ocenuvate reagirawata od Islamskata verska zaednica i konkretnoto barawe na gospodinot Rexepi za va{a ostavka?

NAUMOV: Vo posledno vreme ovie tenzii se na povisok ton od Islamskata verska zaednica, duri i Rexepi bara i moja ostavka, odnosno razre{uvawe od pri~ini, {to ete sum se zalagal pove}e za Makedonskata pravoslavna crkva. Rexepi mo`e {to saka da ka`e toa e negovo pravo, no do sega od mene ne pobarale ostavka hristijanite t.e. pravoslavnite koi se 66 nasto od naselenieto vo RM dodeka za nego ostavka imaat pobarano samite muslimani, zo{to baraat negova ostavka toa e nivni problem.

Postoi ne kaj albanskata populacija, ne kaj turskata populacija, tuku pove}e kaj voda~ite na odredeni politi~ki partii i kaj voda~ite na verskite zaednici, propovednici na islamot kako {to e Rexepi, koi{to smetaat deka ovaa zemja mora da bide pola makedonska, pola islamska, no tie mora da sfatat edno: deka apostol Pavle, koj go ispratil Isus Hristos so brod vo Makedonija i do{ol do egejskiot breg otpatuval vo Pela kade e formirana prvata crkovna op{tina, toga{ toj go pokrstil makedonskiot narod i go odbele`al ova par~e zemja i ova podnebje kako hristijansko i pravoslavno. Nezavisno {to petstotini godini sme bile pod tursko ropstvo nie, a so toa i hristijanstvoto uspealo da opstoi do denes .Toga{ Makedonija ne bila toa {to e denes, Makedonija bila mnogu pogolema i apostol Pavle ja odbele`al kako hristijanska zemja i }e ostane takva, zatoa po povod 2000-godi{ninata od Hristijanstvoto, vo znak na civilizaciski ~in, na{ dolg e da go izdigneme krstot na Vodno.

Do kade se rabotite so Proektot - Izdignuvawe na krstot na Vodno, za {to e poznato deka ima{e reagirawa od Islamskata verska zaednica?

NAUMOV: Proektantot raboti, Proektot e ve}e gotov i naskoro toa }e bide obelodeneto pred javnosta, izdignuvaweto na krstot }e se izvr{i ovaa jubilejna godina.

Ovaa mo`nost }e ja iskoristam da iska`am nekoi raboti, koi mi pre~at za koi drugite vernici od islamot se protivat na raboti koi se odnesuvaat na hristijanstvoto. Tie se protivat na izdignuvaweto na krstot na Vodno, na gradeweto manastiri (koga se grade{e manastirot na Popova [apka se protivea zatoa {to navodno tamu mnozinstvoto bilo muslimansko), se protivat na jubilejnite pari koi Sobranieto gi izglasa i koi treba da imaat motivi na crkvi, potoa na dekoracijata vo Parlamentot, na stavawe imiwa na svetci na instutuciite (kako pr. kostozglobnata bolnica vo Ohrid treba da se vika "Sv. Erazmo", po istoimenata crkva, a i ohri|ani sakaat da se vika taka) i mnogu drugi primeri za nivni protivewa za raboti, koi se odnesuvaat na hristijanstvoto. Seto ova uka`uva na faktot deka tie imaat nekoi lo{i zamisli. Toa ne gi naru{uva me|uetni~kite odnosi kako {to velat tie, bidej}i vo svetot ne postoi ~ista etni~ka dr`ava.

Nie so na{ite pozitivni procesi mislam deka na najvisok stepen gi imame razre{ano problemite so malcinstvata, site prava duri i pove}e od toa imaat i so ni{to ne se o{teteni. I zo{to se takvite napadi, a rabotite za koi tie protestiraat ne se sekoga{ takvi kakvi {to tie gi ocenuvaat i nemaat pravo da baraat da ne se postavuva krst na Vodno, da ne se izdadat jubilejni pari i sl.

Koi se pova`nite to~ki od Programata na Komisijata za naredniot trigodi{en mandaten period?

NAUMOV: Komisijata dr`i redovni sednici, dosega ima odr`ano ~etiri na koi be{e usvoena Programa so dvanaeset to~ki.

Programata ramkovno gi opfa}a osnovnite raboti i rabotni zada~i, koi obezbeduvaat edinstvo vo odr`uvaweto na odnosite me|u dr`avata, verskite zaednici i religioznite grupi, izrazeni preku sorabotkata so Republi~kata komisija za odnosi so verskite zaednici.

Komisijata }e & prepora~a na Vladata na Republika Makedonija, vo narednata godina da inicira postapka za donesuvawe na: zakon za denacionalizacija - vra}awe na odzemenite imoti od MPC i drugite verski zaednici; Zakon za verospoved ili zakon za makedonskata pravoslavna crkva, drugite verski zaednici i religiozni grupi; Koristewe na imotite na crkvite i manastirite na MPC vo stranstvo, koi spored tamo{nata pravna regulativa (za sopstvenosta) vo poslednive godini predizvika odredeni nedorazbirawa so nadle`nite arhijerei (osobeno vo Avstralisko-novozelandskata eparhija), od Komisijata vnimatelno }e bidat sledeni so preporaka tie da se re{avaat spored Ustavot na MPC, no da se po~ituva i tamo{nata pravna regulativa; Vo tekot na narednite godini Komisijata, zna~itelno }e se vklu~i vo aktivnostite svrzani so proslavata na jubilejot 2000 godini na hristijanstvoto, kako i so eventualnata poseta na Papata Jovan Pavle na na{ata zemja.

Pokraj spomenatite dejnosti, Komisijata vo naredniov period }e gi sledi i obrabotuva i drugite aktivnosti, koi }e proizlezat od dejstvuvaweto na verskite zaednici i religiozni grupi.