SLOBODNO NOVINARSTVO NA STO METRI SO PRE^KI?

ilo{evik, koj donese drakonski zakon so koj vo Srbija prakti~no zamrea novinarskite pera. Demoliraweto na televiziskata stanica studio "B", ubistvoto na sopstvenikot na zabranetiot "Dnevni Telegraf", Slavko ]urvija i apsewata na novinarite vo Hrvatska se edni od primerite koi govorat za toa, kolku ovie dvajca politi~ari se "daleku" od idealot na Napolen i kade se nao|aat Srbija i Hrvatska (koja naskoro o~ekuva da izleze od mediumskiot mrak) vo semejstvoto na demokratski raspolo`enite dr`avi.

Obidot na Ministerstvoto za informacii na Republika Makedonija da donese zakon za informirawe, so koj bi im se vrzale racete na novinarite i tie bi bile upateni pogolemiot del od vremeto da go pominat vo sudskite klupi, Makedonija i makedonskoto novinarstvo mo`e da go odvede vo crniot mrak, {to prakti~no }e zna~i i apsolutno zamirawe na demokratskite procesi vo Republika Makedonija i vra}awe nazad kon Napoleon Bonaparta. Idealot na Maksimilijan Robespjer, "deka slobodata na pe~atot mora da bide apsolutna i bezgrani~na", za novinarite so takov zakon }e bide nedosti`en.

Tekstot, koj poslednive dve nedeli ja branuva javnosta i koj im be{e dostapen na novinarite, a go ima{e rabotniot naslov, "Zakon za javno informirawe" se vospostavi deka demek ne # izlezen od "kujnata" na vlasta. Zatoa nie nema da se zanimavame so {pekulacii, no }e go spomneme toa {to denovive se slu~uva vo Ministerstvoto za informacii. Tamu ekspresno se raboti na noviot zakon za javno informirawe. Deka toa e vistina ni potvrdija i vo samoto Ministerstvo, a toa indirektno go potvrduvaat i nekoi od politi~arite vo vlasta. No, komu mu e potreben poseben zakon za informirawe?

"Tekstot na zakonot za javno informirawe s# u{te e vo procedura i zatoa s# u{te ne mo`eme ni{to da zboruvame. Ako osnovata mu e ona {to e ve}e regulirano vo krivi~niot zakonik, toga{ ne gledam nekoja potreba i razumna pri~ina istata rabota da se regulira vo drug zakon. Nie imame krivi~en zakonik vo koj mnogu dobro e uredeno i regulirano pra{aweto za odgovornosta od sferata na javnoto informirawe. Zatoa jas smetam deka takov zakon e nepotreben za{to ako se donese toj zakon, toga{ mora soodvetnite odredbi od krivi~niot zakon da se simnuvaat. Toa ne pretstavuva nikakva reforma", veli profesorot po krivi~no pravo, prof. d-r \or|i Marjanovi}.

Obidot na Ministerstvoto za informacii da se donese zakon za informirawe ima smisla edinstveno ako so nego se pro{irat i garantiraat pravata na novinarite i ako im ja garantiraat slobodata vo vr{eweto na profesionalnata rabota. Vo nikoj slu~aj toa ne smee da bide akt so koj novinarite }e ostanat bez "mastilo vo svoite pera". No, za `al na~inot na koj se nosi ovoj zakon, negovata zatvorenost, uka`uva na faktot deka i od ovaa vlast ne mo`e da se o~ekuva pro{iruvawe na horizontite na slobodata. Naprotiv, taa }e se obide maksimalno represivno da ja regulira ovaa materija. Ova }e bide dobra pri~ina za onie koi sakaat da prodol`at da mislat so svoja glava, da izvr{at pritisok vrz vlasta, koj }e rezultira so stopirawe na vleguvawe vo sobraniska procedura na tekst bez kakva bilo prethodna koordinacija so samite novinari. Vo sprotivno, Makedonija ne e mnogu daleku od na{iot severen sosed vo odnosot kon mediumite. Reagirawata i stravuvawata na novinarite se opravdani, zatoa {to nieden zakon {to se donesuva ne dava sloboda, tuku samo ograni~uvawa i restrikcii. Zatoa nivniot obid be{e da se deluva preventivno. Eventualniot stav na opozicijata da zastane vo odbrana na mediumite i novinarite }e bide samo politi~ki marketing za sobirawe poeni kaj narodot, za{to istata, so eden del od sebe, posakuva ovaa vlast da go donese toj zakon za informirawe. Taa opozicija koga be{e na vlast izgotvi i nacrt - tekst za javno informirawe, koj za sre}a ne pomina kaj ekspertite od Evropa so obrazlo`enie deka vo demokratskite zemji ovaa sfera e regulirana so novinarski kodeks i deka donesuveweto na takov zakon sam po sebe pretstavuva ograni~uvawe na slobodata na pe~atot. Taka zboruva{e Evropa, za koja vlasta sekojdnevno n# ubeduva deka sme na ~ekor od nea, samo u{te da gi otvorime "lesnite " dabovi porti, protkaeni so ~eli~ni {ipki koi Evropa gi ima postaveno za takvite kako nas. Dodeka vlasta gi otvora portite na Evropa, mo`e da se pro~ita {to veli Ustavot na SAD (vetenata zemja). Jas samo bi go citiral amandmanot, eden od Ustavot na SAD, so koj na dr`avata & se predo~uva deka ne smee nitu da pomisli na cenzura, pa veli: "Kongresot ne mo`e da donese nitu eden zakon so koj bi se regulirala slobodata na govorot i pe~atot".