Nov proizvod od Institutot za nacionalna istorija

KONE^NO - "MAKEDONSKI ISTORISKI RE^NIK"

Pi{uva: Koce STOJMENOV

  • Redaktorite na oddelnite periodi imaa {iroka sloboda pri oblikuvaweto na odrednicite. Poradi toa, mo`ni se i odredeni disproporcii kaj nekoi odrednici od oddelnite periodi. I pokraj pridr`uvaweto kon utvrdenite kriteriumi od strana na Redakcijata, ne be{e mo`no do kraj da se izbalansira opfatot i obemot na site odrednici vo oddelnite periodi

Pred nekolku dena od pe~at izleze najnovoto ostvaruvawe od bogatata produkcija na Institutot za nacionalna istorija - Skopje, dolgoo~ekuvaniot "Makedonski istoriski re~nik". Prviot proekt, predviden pred mnogu godini, treba{e da opfati mnogu odrednici izdadeni vo pove}e tomovi. Celata aktivnost se razvlekuva{e so godini za vo po~etokot na 1998 godina da se pristapi so nov odnos kon ovoj zamislen proekt, koj ja do~eka belata videlina. "Makedonskiot istoriski re~nik" opfa}a 1.700 odrednici pomesteni na 522 stranici koi{to go opfa}aat periodot na makedonskata istorija od najstaroto minato, pa s# do pluralisti~ka Makedonija do 1995 godina.

Na ovoj proekt rabotea pove}e od {eeset nau~nici predvodeni od Redakcijata sostavena od: d-r Stojan Kiselinovski - glaven urednik; d-r Kosta Axievski - urednik na antika, sreden vek, do 1371 god.; d-r Aleksandar Stojanovski - urednik na periodot od 1371 g. do krajot na XVIII vek; d-r Aleksandar Stojanovski - urednik na XIX, XX, do 1919 g.; d-r Stojan Kiselinovski - od 1919 do 1941 g.; d-r Mile Mihajlov - od 1941 do 1945 g. i d-r Novica Veljanovski - povoen period, 1945 - 1995 godina.

"Makedonskiot istoriski re~nik" (MIR) e prva publikacija od vakov vid vo Republika Makedonija. Toj gi opfa}a najva`nite istoriski nastani i li~nosti od antikata do denes i e rezultat na postignuvawata na makedonskata istoriografija vo poslednive 50-tina godini.

Redaktorite na oddelnite periodi imaa {iroka sloboda pri oblikuvaweto na odrednicite. Poradi toa, mo`ni se i odredeni disproporcii kaj nekoj odrednici od oddelnite periodi. I pokraj pridr`uvaweto kon utvrdenite kriteriumi od strana na Redakcijata, ne be{e mo`no do kraj da se izbalansira opfatot i obemot na site odrednici vo oddelnite periodi.

Vo tekot na rabotata na Redakcijata bea prisutni razli~ni gledi{ta po odredeni pra{awa, koi ne sekoga{ mo`ea da bidat celosno usoglaseni.

Odrednicite se dadeni po azbu~en red. Po~etnata bukva na odrednicata e zemena od imeto so koe{to nastanot, li~nosta i poimot se popoznati vo istorigrafijata.

Redakcijata e svesna deka vo ponudeniot tekst se mo`ni eventualni propusti i zatoa e podgotvena da gi prifati dobronamernite zabele{ki.

Kako {to veli i samata Redakcija, vo tekstot se mo`ni eventualni propusti, taka i nie se priklu~uvame kon ovaa re~enica, bidej}i kako prvenec od vakov vid vo Makedonija, }e se pojavat odredeni nedostatoci. Dokolku se raboti za mali nedostatoci, tie }e bidat zanemareni, no dokolku se pojavat pokrupni nedostatoci kaj pogolem broj odrednici, Redakcijata }e mora da go preispita svojot trud. Da se nadevame deka na{ata posledna re~enica nema da se ostvari i deka Redakcijata za nekolku godini, na primer po povod 55 godini od formiraweto na INI }e n# udostoi so mnogu pogolem MIR.